Ustavno sodišče je še drugič zavrnilo predlog za začasno zadržanje sprememb zakona o lokalnih volitvah. Državljani držav zunaj Evropske unije zato na novembrskih lokalnih volitvah ne bodo mogli glasovati, tudi če imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje. Odločitev sodišča prihaja le dva dni po referendumu, na katerem je večina volivcev podprla omejitev volilne pravice.
Novo pobudo za presojo ustavnosti je ob podpori Pravne mreže za varstvo demokracije vložil norveški državljan Christian Moe, ki v Ljubljani živi več kot 20 let. Na podlagi prejšnje zakonske ureditve se je lahko udeležil petih lokalnih volitev, z začetkom veljavnosti novele pa je to pravico izgubil.
Ustavno sodišče je njegov predlog za začasno zadržanje zakona zavrnilo s petimi glasovi proti dvema. Proti odločitvi sta glasovali ustavni sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal.
Pogoji za zadržanje niso izpolnjeni
Sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za začasno zadržanje, ki ga je mogoče odrediti, če bi zaradi izvajanja zakona lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
Gre že za drugo takšno odločitev. Ustavno sodišče je septembra zavrnilo tudi podoben predlog skupine opozicijskih poslancev.
Ustavni sodniki sicer še niso dokončno presodili, ali so spremembe zakona skladne z ustavo. Odločali so zgolj o predlogu, da bi izvajanje zakona ustavili do končne vsebinske odločitve.
Vlada Janeza Janše je v svojem mnenju ocenila, da pobuda za ustavno presojo ni utemeljena. Predlagatelji sprememb – poslanske skupine SDS, NSi in Resni.ca – se sklicujejo na 43. člen ustave. Ta volilno pravico zagotavlja polnoletnim slovenskim državljanom, pri tujcih pa zakonodajalcu prepušča določitev primerov in pogojev, pod katerimi jo lahko uveljavljajo.
Zakon velja že za novembrske volitve
Slovenija je tujcem s stalnim prebivališčem možnost glasovanja na lokalnih volitvah priznala leta 2002. Državni zbor je junija letos ureditev spremenil, novela pa velja od 2. septembra.
Državljani drugih članic Evropske unije lokalno volilno pravico ohranjajo, medtem ko je državljani tretjih držav nimajo več. Nova ureditev se bo uporabljala že na lokalnih volitvah 15. novembra.
Takšno ureditev ima tudi večina primerljivih evropskih držav. Državljanom tretjih držav glasovanja na lokalnih volitvah ne omogoča 15 od 27 članic Evropske unije, med njimi Avstrija, Nemčija, Italija, Francija, Hrvaška in Poljska.
Odločitev ustavnega sodišča je sledila nedeljskemu posvetovalnemu referendumu. Po delnih neuradnih rezultatih je omejitev volilne pravice podprlo 55,29 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 44,71 odstotka.
Čeprav referendum ni imel neposrednega pravnega učinka, je pokazal, da večina udeležencev glasovanja podpira rešitev, ki jo je sprejela koalicija Janeza Janše. Zakon tako za zdaj ostaja v veljavi, nadaljnja vsebinska presoja njegove ustavnosti pa ostaja odprta.
