V dveh ločenih nesrečah v bližini grških otokov Lezbos in Samos je umrlo najmanj 12 migrantov, med njimi tudi dojenček. Reševalci so iz morja rešili 23 ljudi, tri pogrešane pa še iščejo, je sporočila grška obalna straža.
Prva nesreča se je zgodila v nedeljo pozno zvečer južno od Lezbosa. Gliser, na katerem so bili državljani Sirije in Palestine, je po navedbah grške obalne straže trčil v premec njenega plovila in se nato prevrnil.
Umrlo je šest ljudi – štirje moški, ženska in dojenček. Reševalci so iz morja rešili osem ljudi. Enega od rešenih moških so pozneje pridržali zaradi suma, da je sodeloval pri organizaciji tihotapljenja migrantov.
Natančne okoliščine trčenja še niso pojasnjene. Grške oblasti bodo morale med drugim ugotoviti, kako je prišlo do stika med gliserjem in plovilom obalne straže.
Pri Samosu umrlo še šest ljudi
Druga nesreča se je zgodila v ponedeljek zgodaj zjutraj severno od otoka Samos. Tudi tam se je prevrnil gliser, s katerim so migranti poskušali doseči grško ozemlje.
V nesreči je umrlo pet moških in ena ženska, 15 ljudi pa so rešili. Med rešenimi je bil tudi iranski državljan, ki ga grške oblasti sumijo tihotapljenja ljudi.
Čoln grške obalne straže in helikopter nadaljujeta iskanje treh pogrešanih potnikov. Zaradi števila ljudi na gliserju oblasti ne izključujejo možnosti, da bi bilo pogrešanih še več.
Grški minister za pomorske zadeve Vasilis Kikilias je ob nesreči pri Lezbosu izrazil žalost in jezo. Smrt šestih ljudi je označil za “kaznivo dejanje sodobnih trgovcev s sužnji”.
“Naše stališče je jasno: ničelna toleranca do tihotapcev ljudi,” je zapisal Kikilias.
Vzhodno Sredozemlje ostaja najdejavnejša pot
Grčija ostaja ena glavnih vstopnih točk v Evropsko unijo za migrante, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije. Številni se iz Turčije proti bližnjim grškim otokom odpravijo z majhnimi in pogosto neprimernimi plovili.
Čeprav gre za razmeroma kratko morsko pot, so nesreče pogoste zaradi prenatrpanih čolnov, slabega vremena in nevarnih manevrov, s katerimi se tihotapci poskušajo izogniti patruljam.
Po podatkih evropske agencije Frontex se je skupno število nedovoljenih prehodov zunanjih meja Evropske unije letos zmanjšalo za približno tretjino. Vzhodnosredozemska pot kljub temu ostaja najdejavnejša migracijska pot proti EU.
V prvih devetih mesecih leta 2026 je bilo na njej zabeleženih približno 31.800 nedovoljenih prehodov, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Najbolj obremenjen je bil koridor od Libije proti Kreti, sledili so vzhodni egejski otoki in kopenska meja med Grčijo in Turčijo.
