Evropska unija se pripravlja na zahtevna pogajanja o skoraj dva bilijona evrov vrednem proračunu in dodatni pomoči Ukrajini, vendar njene štiri največje članice vstopajo v obdobje volitev oziroma politične negotovosti. Nemčija, Francija, Italija in Španija predstavljajo približno 60 odstotkov gospodarstva in prebivalstva EU, oslabljene vlade pa bi lahko še otežile sprejemanje odločitev, za katere je potrebno soglasje vseh 27 članic.
Prve posledice politične negotovosti so bile vidne že na vrhu evropskih voditeljev v Bruslju. Po dveh dneh pogajanj niso dosegli dogovora o prihodnjem večletnem evropskem proračunu, srečanje pa so zaznamovala tudi ostra nesoglasja o energetski politiki.
Evropski voditelji želijo politični dogovor o proračunu za obdobje 2028–2034 doseči do konca letošnjega leta. Toda diplomati, s katerimi se je pogovarjal Politico, opozarjajo, da je takšen časovni načrt zaradi volitev in notranjepolitičnih pritiskov vse težje uresničljiv.
“Vsi so že prej razumeli, da moramo do konca leta doseči politični dogovor,” je ob robu vrha povedal ciprski predsednik Nikos Christodoulides.
Po njegovih besedah so načrte resno zapletle predčasne volitve v Španiji, razmere pa bi lahko bile prihodnje leto še zahtevnejše zaradi volitev v Franciji in Italiji.
“Naslednje leto bo še slabše,” je ocenil eden od visokih evropskih diplomatov.
Španija prva odhaja na volišča
Španske parlamentarne volitve so predvidene za 29. november. Premier Pedro Sánchez, ki državo vodi od leta 2018, se po javnomnenjskih raziskavah sooča z možnostjo poraza.
Ankete kažejo okrepljeno podporo desnici, zlasti Ljudski stranki in stranki Vox. Sánchez bo tako sredi volilne kampanje tudi med evropskimi srečanji, predvidenimi za 13. in 26. november.
Evropski diplomati opozarjajo, da nova španska vlada morda ne bo oblikovana pred januarjem. Španija bi tako med ključnim delom proračunskih pogajanj lahko ostala brez vlade s polnimi pooblastili.
V Bruslju je čutiti vse manj pripravljenosti za sklepanje kompromisov. Nacionalne vlade pred volitvami predvsem ščitijo svoje politične interese in se izogibajo odločitvam, ki bi jih doma lahko stale podpore.
Francija bo dobila novega predsednika
Predsedniške volitve v Franciji bodo aprila in maja 2027. Emmanuel Macron po dveh zaporednih mandatih ne more ponovno kandidirati, zato bo država dobila novega predsednika.
Po navedbah Politica je Macron med pogovori za zaprtimi vrati priznal, da v zadnjih mesecih mandata ne bo imel dovolj močnega političnega položaja za sklepanje velikih evropskih kompromisov.
Javnomnenjske raziskave medtem kažejo visoko podporo francoski desnici. Sprememba oblasti v Parizu bi lahko pomembno vplivala na delovanje EU, saj je Francija poleg Nemčije tradicionalno ena ključnih držav pri oblikovanju evropskih dogovorov.
Morebitna dolgotrajna predsedniška kampanja in oblikovanje nove oblasti bi lahko proračunska pogajanja dodatno upočasnila.
Friedrich Merz izgublja podporo, Giorgia Meloni pred volitvami
Nemškega kanclerja Friedricha Merza redne zvezne volitve čakajo šele leta 2029. Kljub temu se sooča s padanjem priljubljenosti in naraščanjem podpore Alternativi za Nemčijo.
Takšne razmere zmanjšujejo njegov politični prostor za popuščanje pri evropskih pogajanjih, zlasti kadar gre za morebitno povečanje nemškega prispevka v skupni proračun.
V Italiji je premierka Giorgia Meloni doslej ohranila razmeroma stabilno vlado, vendar državo leta 2027 čakajo parlamentarne volitve. Nekateri evropski diplomati ne izključujejo niti možnosti, da bi bile izvedene pred predvidenim oktobrskim rokom.
Vse štiri največje članice Unije bi se tako lahko istočasno ukvarjale z volitvami, oblikovanjem novih vlad ali padanjem podpore obstoječim oblastem.
Ukrajini grozi več deset milijard dolarjev primanjkljaja
Politična negotovost prihaja v času, ko mora EU sprejeti tudi pomembne odločitve o nadaljnjem financiranju Ukrajine.
Po ocenah Mednarodnega denarnega sklada, ki jih navaja Politico, bi lahko imela Ukrajina leta 2027 proračunsko vrzel v višini od 30 do 35 milijard dolarjev. Težava ostaja kljub evropskemu posojilu v višini 90 milijard evrov, ki je bilo dogovorjeno za financiranje Ukrajine v letih 2026 in 2027.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je evropske voditelje zaprosil za dodatnih 70 milijard evrov finančne in vojaške pomoči za leto 2027.
“Rusija nas ubija. Nočejo se ustaviti,” je dejal Zelenski in posvaril, da bi poraz Ukrajine lahko sprožil nov begunski val proti državam Evropske unije.
Ruske sile medtem nadaljujejo napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Kijev opozarja, da bi bile lahko posledice v prihajajoči zimi posebno hude.
Belgija nasprotuje uporabi zamrznjenega ruskega premoženja
Ena od možnosti za financiranje Ukrajine ostaja uporaba približno 200 milijard evrov zamrznjenega ruskega državnega premoženja. Večina teh sredstev je shranjena v belgijskem sistemu Euroclear.
Belgija uporabi premoženja nasprotuje zaradi možnih pravnih in finančnih posledic. Belgijski premier Bart De Wever je na vrhu ponovno zavrnil podporo zasegu sredstev pred koncem vojne.
Evropski voditelji zato preučujejo druge možnosti, med katerimi sta novo skupno zadolževanje in povečanje prispevkov držav članic. Obe možnosti zahtevata težavne politične kompromise, ki bodo ob bližajočih se volitvah še težje dosegljivi.
“Želijo si, da bi bili razdeljeni”
Notranjepolitične težave se zaostrujejo v času, ko se EU sooča z vse večjim pritiskom treh svetovnih sil.
Ameriški predsednik Donald Trump postavlja pod vprašaj posamezne dele dosedanjega čezatlantskega sodelovanja, Rusija nadaljuje vojno proti Ukrajini in hibridne dejavnosti v Evropi, Kitajska pa krepi gospodarski pritisk na evropsko industrijo.
“Želijo si, da bi bili razdeljeni,” je dejal belgijski premier De Wever.
Nekdanji litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je položaj opisal še bolj neposredno: “Zdaj smo napadeni s treh strani: iz ZDA, Rusije in Kitajske.”
Evropski diplomati pogrešajo močno vodstvo
Nekateri evropski diplomati menijo, da Uniji trenutno primanjkuje nacionalnih voditeljev, ki bi lahko države članice povezali okoli večjih skupnih odločitev.
“Trenutno v Evropi nimamo jasnega voditelja. Ursula von der Leyen je močna, nimamo pa Merkel ali Mitterranda,” je za Politico dejal eden od diplomatov. Pri tem je imel v mislih nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel in nekdanjega francoskega predsednika Françoisa Mitterranda.
Predsednik Evropskega sveta António Costa zavrača ocene, da bi morale nacionalne volitve ustaviti evropska pogajanja.
“Živimo v 27 demokracijah. Skoraj vsak mesec imamo volitve. Če bi sledili volitvam, ne bi nikoli mogli odobriti novega proračuna,” je dejal Costa.
Novi večletni evropski proračun naj bi začel veljati v začetku leta 2028. Če političnega dogovora ne bo do konca letošnjega leta, se bodo pogajanja nadaljevala v letu 2027 – prav v času, ko bosta Francija in Italija sredi volilnih procesov, Španija pa bi lahko dobila novo vlado.
