V petek se ne bo odločalo le o začetku mandata, ampak o tem, kdo ima v Sloveniji oblast. Ustanovna seja novega državnega zbora bo prvi trenutek, ko se bodo glasovi dejansko prešteli – in ko bo jasno, ali ima kdo v parlamentu potrebnih 46 glasov.
To je številka, ki loči opozicijo od oblasti.
Volitve 22. marca niso dale jasnega zmagovalca. Gibanje Svoboda Roberta Goloba je osvojilo 29 poslanskih mest, SDS Janeza Janše 28. Sledijo Nova Slovenija z 9 poslanci, Socialni demokrati s 6, Demokrati Anžeta Logarja s 6, Levica s 5 in Resni.ca s 5 poslanci.
Na prvi pogled razdrobljena slika. V resnici pa zelo enostavna matematika: brez najmanj 46 glasov ni mogoče sestaviti vlade.
In prav zato bo petkova seja bistveno več kot zgolj protokolarni začetek.
Prvi test: kdo obvladuje večino
Ustanovno sejo bo vodil najstarejši poslanec Franci Križan, izvoljen na listi Demokratov. Gre za ustaljeno prakso, ki pa ima tokrat predvsem simbolno težo – prehod v novo politično razmerje, ki še ni jasno izoblikovano.
Po potrditvi mandatov pride odločitev, ki bo določila tempo celotnega političnega dogajanja: izvolitev predsednika državnega zbora.
Ta funkcija ni le ceremonialna.
Brez predsednika DZ se ustavni roki za oblikovanje vlade sploh ne začnejo. Kdor obvladuje to glasovanje, ima v rokah tudi začetek procesa za sestavo vlade.
Zato petek ni zgolj začetek mandata, ampak prvi resni preizkus politične moči.
V ospredju ime: Cigler Kralj
Omenjal naj bi se Janez Cigler Kralj, dosedanji vodja poslanske skupine Nove Slovenije.
Čeprav ima NSi le 9 poslancev, se prav tu skriva ključ. Kandidat za predsednika DZ ne potrebuje lastne večine – potrebuje podporo različnih blokov.
Če bi Cigler Kralj zbral 46 glasov, bi to pomenilo, da se je v ozadju že oblikovala dovolj široka politična kombinacija, ki lahko deluje kot prihodnja koalicija ali vsaj kot operativna večina.
Takšen razplet bi takoj razjasnil politično sliko.
Če pa kandidat ne bi bil izvoljen, bi to pomenilo nasprotno – da dogovora ni in da se pogajanja šele zares začenjajo.
Kdo s kom?
Matematika v parlamentu dopušča več scenarijev, noben pa ni enostaven.
Na eni strani je potencialni blok okoli SDS (28), NSi (9) in Demokratov (6), kar skupaj prinese 43 glasov – še vedno premalo za večino.
Na drugi strani je blok okoli Gibanja Svoboda (29), Socialnih demokratov (6) in Levice (5), kar pomeni 40 glasov.
V obeh primerih manjkajo ključni glasovi. Jeziček na tehtnici bi pa lahko v obeh primerih bili tako poslanci Demokratov ali Resnice.
To pomeni, da bo odločilno vlogo odigrala kombinacija manjših strank ali posameznih poslancev. Prav zato je izvolitev predsednika DZ prvi trenutek, ko se bo pokazalo, ali je kdo od akterjev že uspel preseči te matematične omejitve.
Zadnje dejanje starega sklica
Že v torek je predvideno zasedanje kolegija predsednice državnega zbora, ki bo določil dnevni red petkove seje.
To bo zadnje takšno zasedanje pod vodstvom Urške Klakočar Zupančič. Tokrat pa bo kolegij že odražal novo sestavo parlamenta, kar pomeni, da bodo za mizo sedeli predstavniki novih poslanskih skupin.
Gre za pomemben, a pogosto spregledan trenutek – prav na kolegiju se začnejo kazati prvi obrisi sodelovanja ali razhajanj.
Petek bo dal odgovor
Če bo predsednik državnega zbora izvoljen v prvem krogu, bo to jasen signal, da je politični dogovor že dosežen ali vsaj zelo blizu.
V tem primeru se bodo pogovori o mandatarju in vladi hitro premaknili naprej.
Če pa glasovanja ne bo mogoče zaključiti, ali če kandidat ne bo zbral dovolj podpore, to pomeni, da Slovenijo čaka bolj negotovo obdobje – z intenzivnimi pogajanji, možnimi zapleti in podaljšanim oblikovanjem oblasti.
Petek bo tako prvi jasen odgovor: ali je oblast že razdeljena – ali pa se prava politična bitka šele začenja.
