Iranski rial je v sredo zdrsnil na novo rekordno nizko vrednost, okoli 1,8 milijona rialov za dolar, kar odraža vse večji pritisk na gospodarstvo v času krhkega premirja z Združenimi državami Amerike in Izraelom.
Po začetku vojne 28. februarja je valuta sprva ostala razmeroma stabilna, deloma zaradi omejene trgovine in uvoza. V zadnjih dneh pa se je trend obrnil, tečaj je začel hitro padati, kar po ocenah ekonomistov pomeni dodatno pospeševanje inflacije.
Ker je velik del iranskega trga odvisen od uvoza, gibanje dolarja neposredno vpliva na cene osnovnih dobrin – od hrane in zdravil do elektronike in industrijskih surovin.
Blokada omejuje prihodke od nafte
Na iransko gospodarstvo dodatno pritiska ameriška pomorska blokada, ki v času premirja omejuje izvoz nafte. Z ustavljanjem in prestrezanjem pošiljk zmanjšuje ključni vir državnih prihodkov in dostop do tuje valute, kar še poglablja valutni pritisk.
Diplomatska prizadevanja za umiritev razmer se nadaljujejo. Pakistanski premier Šehbaz Šarif je sporočil, da njegova vlada sodeluje pri poskusih znižanja napetosti med Washingtonom in Teheranom po prvem krogu neposrednih pogovorov 11. aprila.
Padec valute povečuje inflacijo
Zadnji zdrs riala prihaja le nekaj mesecev po januarskem valutnem šoku, ki je sprožil proteste po državi. Takrat je valuta v manj kot tednu dni oslabela z približno 1,4 milijona na 1,6 milijona rialov za dolar.
Tudi pred tokratnim padcem so se cene osnovnih dobrin že zviševale. V zadnjih tednih so se podražili mleko, jogurt, jedilno olje, kruh, riž, sir in detergenti, kar dodatno obremenjuje gospodinjstva.
Analitiki opozarjajo, da kombinacija negotovosti, motenj v dobavi, višjih stroškov prevoza in proizvodnje ter blokade ustvarja širši inflacijski pritisk, ki se bo z nadaljnjim padcem valute še stopnjeval.
Pritisk se prenaša tudi na trg dela
Gospodarska negotovost se vse bolj odraža tudi na trgu dela. Po poročanju lokalnih medijev je bilo od konca marca v več podjetjih odpuščenih več sto delavcev – približno 500 v podjetju Pinak v Rashtu in 700 v tekstilni tovarni v Borujerdu.
Poročila o odpuščanjih krepijo bojazen, da naraščajoči stroški, šibkejše povpraševanje in negotovost zaradi vojne ter blokade podjetja silijo v zmanjševanje števila zaposlenih ali neobnavljanje pogodb.
Iransko gospodarstvo se sicer že dlje časa sooča z visoko inflacijo, sankcijami in razhajanjem med uradnim in prostotržnim menjalnim tečajem, kar dodatno omejuje manevrski prostor oblasti.
