V Kongresnem centru Brdo je potekala predstavitev dosežkov na dveh stebrih nacionalno-varnostnega sistema Republike Slovenije, in sicer na področju obrambe ter na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, so sporočili z Ministrstva za obrambo in Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Dogodek je zbral predstavnike obrambnih, zaščitno-reševalnih in drugih varnostnih struktur.
Zbrane sta v uvodnem delu nagovorila minister za obrambo mag. Borut Sajovic in predsednik vlade Robert Golob. Sajovic se je zahvalil vodstvu Civilne zaščite, Slovenski vojski in sodelavcem ter poudaril, da je več kot 400 udeležencev „dokaz skupne odgovornosti ter predanosti državi in ljudem“. Izpostavil je, da je vlada na začetku mandata sprejela „vizionarske odločitve“, s katerimi sta bila okrepljena obrambni sistem ter sistem zaščite in reševanja, z več sredstvi, opreme in kadra, varnost pa je označil kot „skupno vrednoto, ki presega politične delitve“. Poseben poudarek je namenil ljudem kot „srcu sistema“ in izboljšanju pogojev za pripadnike Slovenske vojske, ob tem pa opozoril tudi na izzive podnebnih sprememb.
Golob je v nagovoru izrazil zadovoljstvo nad napredkom v zadnjih letih in poudaril, da je bil ključni cilj povezati Slovensko vojsko, Civilno zaščito, Policijo, prostovoljne gasilce in druge organizacije „v enotno in učinkovito celoto“. Opozoril je na nepredvidljivo varnostno okolje in vplive podnebnih sprememb ter poudaril, da so bili sprejeti ukrepi in zakonodajni okviri „dolgoročni in usmerjeni v prihodnost“. Ob koncu je izpostavil pomen zaupanja in sodelovanja kot temelja za gradnjo varne Slovenije.
Obramba kot temelj varnosti in razvoja
Na okrogli mizi z naslovom „Obramba kot temelj varnosti in razvoja družbe“, ki jo je moderiral prof. dr. Iztok Prezelj s Fakultete za družbene vede, so sodelujoči izpostavili dosežke obrambnega resorja v tem mandatu, zlasti modernizacijo Slovenske vojske in prizadevanja za razvoj domače obrambne industrije, so navedli na ministrstvu. Razprava se je dotaknila tudi geopolitičnih razmer v bližnjem in širšem varnostnem okolju.
Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Pavlin je poudaril, da so v tem mandatu državljanom „temeljito pojasnjevali pomen varnosti, odpornosti in obrambe“ ter da je ključno, da se država na spremembe v varnostnem okolju „takoj in učinkovito odziva“. Med sprejetimi dokumenti je izpostavil Strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze ter pomen domače industrije za potrebe Slovenske vojske. Opozoril je tudi na sodelovanje z Ministrstvom za zdravje pri vojaško-bolnišničnih zmogljivostih, z Ministrstvom za digitalno preobrazbo pri kibernetski varnosti ter z Ministrstvom za infrastrukturo.
Generalni direktor Direktorata za logistiko mag. Željko Kralj je kot ključna področja napredka navedel opremo, infrastrukturo ter raziskave in razvoj. Med pomembnejšimi naložbami je izpostavil dobavo dveh transportnih letal Spartan, nakup havbic Caesar, sistema zračne obrambe in helikopterjev Leonardo ter vlaganja v vojaško infrastrukturo. Dodal je, da je integracija znanosti in industrije prispevala k uspešnemu nastopu Slovenije na mednarodnih razpisih. Direktor Grozda obrambne industrije Boštjan Skalar je po navedbah ministrstva potrdil zadovoljstvo z razvojem panoge in sodelovanjem z ministrstvom.
Poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Uroš Paternus je poudaril služenje domovini kot temeljno poslanstvo vojske, pri čemer je izpostavil usposabljanje za obrambo, sodelovanje v mednarodnih misijah ter podporo policiji in sistemu zaščite in reševanja ob nesrečah.
Predstojnica Katedre za obramboslovje doc. dr. Jelena Juvan je opozorila na stabilizacijo kadrovske slike, spremembe zakona o službi v Slovenski vojski in promocijo vojaškega poklica med mladimi, hkrati pa izrazila zaskrbljenost zaradi vojne v Ukrajini, groženj z uporabo jedrskega orožja in kršenja mednarodnih norm.
Po okrogli mizi je minister Sajovic podpisal sporazum o sodelovanju pri evropskem projektu Sentinel ter pogodbe za več nacionalnih razvojnih projektov, med njimi za Taktični letalski simulator 2, pametne premestljive kampe in mobilni sistem za čiščenje odpadnih vod in proizvodnjo pitne vode, so navedli na ministrstvu.
Razvoj sistema zaščite in reševanja
Na drugi okrogli mizi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo je moderiral generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje mag. Leon Behin, so sodelujoči predstavili razvoj sistema, ki temelji na prostovoljstvu in izkušnjah iz velikih naravnih nesreč ter se je investicijsko okrepil predvsem v zadnjih letih, so sporočili z ministrstva.
Državni sekretar mag. Marko Lovše je med dosežki navedel izgradnjo Vseslovenskega centra za požare v naravnem okolju, testiranje 40 specialnih vozil po lokalnih skupnostih, letalske zmogljivosti za gašenje iz zraka in EU-modul za gašenje požarov, delno financiran iz evropskih sredstev. Omenil je tudi podpisani pogodbi o nezgodnem zavarovanju prostovoljnih gasilcev z Zavarovalnico Triglav in o pravni zaščiti operativnih gasilcev z Arag SE ter izpostavil potrebo po posodobitvi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je opozoril na pomen mehanizma EU na področju civilne zaščite ter izpostavil potrebo po enotah za psihološko pomoč, enotnem radijskem sistemu, politiki zaklanjanja prebivalstva in krepitvi potresne odpornosti. Svetovalec pri stalnem predstavništvu pri EU mag. Luka Duh je pojasnil faze delovanja mehanizma EU in načrte za učinkovitejše krizno odzivanje.
Poveljnik Gasilske zveze Slovenije Zvonko Glažar je poudaril pomen enakovredne obravnave sistema zaščite in reševanja ter predlagal vključitev vsebin s tega področja v osnovnošolsko izobraževanje, predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar pa je opozoril na naraščanje števila nesreč in prostorsko stisko reševalnih služb.
