Mnogi se zjutraj zbudijo z občutkom, da jih boli čeljust, da je obraz napet in da glava ni povsem lahka. Pogosto se to pripiše slabemu spancu ali stresu, redkeje pa se pomisli, da so mišice v obrazu in okoli čeljusti dejansko preobremenjene – bodisi zaradi stiskanja zob ponoči, bodisi zaradi nenehne napetosti čez dan. Prav tu ima masaža lahko presenetljivo pomembno vlogo.
Žvečilne mišice so med najmočnejšimi v telesu, a tudi med tistimi, ki se zelo hitro zakrčijo in to napetost zadržujejo dlje časa. Ko so stalno obremenjene, se napetost ne ustavi le pri čeljusti, ampak se razširi proti sencam, zatilju in vratu. Zato se bolečina pogosto ne pojavlja le kot lokalni občutek v čeljusti, temveč kot splošen pritisk v glavi ali kot napetost v ramenih.
Masaža na tem področju deluje precej neposredno. Sprošča mišice, izboljša prekrvavitev in zmanjša občutek togosti, zaradi katerega je lahko že samo odpiranje ust neprijetno. Pri nekaterih se razlika pozna takoj, pri drugih postopoma, po več zaporednih obravnavah. Ne gre za dramatičen čudežni učinek, temveč za postopno zmanjševanje napetosti, ki se je v mišicah kopičila dlje časa.
Veliko ljudi opazi, da se po masaži ne zmanjša le bolečina v čeljusti, ampak tudi pogostost tenzijskih glavobolov. Ker so mišice obraza, senc in vratu tesno povezane, sprostitev na enem mestu pogosto prinese olajšanje tudi drugje. Prav zato se pri masažah, namenjenih težavam s čeljustjo, skoraj vedno obravnava tudi vratni in ramenski predel, ne le obraz.
Kaj pa masaža in bruksizem?
Pri bruksizmu, torej nočnem stiskanju ali škripanju z zobmi, masaža sicer ne more preprečiti samega stiskanja, lahko pa precej omili posledice. Mišice, ki so ponoči obremenjene, so zjutraj manj boleče, čeljust je gibljivejša, občutek zakrčenosti pa šibkejši. V tem smislu masaža deluje kot razbremenitev sistema, ki je bil dlje časa pod pritiskom.
Zato se masaža pogosto uporablja kot del širšega pristopa. Medtem ko nočne opornice ščitijo zobe in nekoliko razbremenijo sklep, masaža skrbi za to, da se mišice čez dan ne zadržujejo v stalnem krču. Pri ljudeh, ki imajo stresno delo, veliko sedijo in nezavedno stiskajo čeljust, je prav ta del pogosto ključen.
Kdaj masaža ni dovolj in kaj še pomaga
Za občasno sprostitev je lahko koristna tudi samomasaža, zlasti zvečer. Ne gre za zapletene tehnike, temveč za počasen, enakomeren pritisk ob strani čeljusti, ob sencah in vzdolž vratu. Takšen ritual mnogim pomaga, da se pred spanjem umirijo in hkrati razbremenijo mišice, ki so bile čez dan stalno napete.
Pri izrazitejših težavah pa je razlika med površinsko sprostitveno masažo in ciljno terapevtsko obravnavo precejšnja. Fizioterapevti in maserji, ki delajo tudi s predelom čeljusti, uporabljajo tehnike, ki segajo globlje v mišico in so prilagojene prav težavam z žvečilnimi mišicami. Takšne obravnave so lahko manj prijetne, a praviloma učinkovitejše, zlasti kadar gre za dolgotrajno napetost.
Čeprav masaža ne odpravi vzroka bruksizma ali kroničnega stresa, ima v praksi zelo konkretno vlogo: zmanjša bolečino, izboljša gibljivost čeljusti in pomaga, da se napetost ne kopiči iz dneva v dan. Prav zaradi tega jo veliko ljudi vključi v redno rutino, ne le kot odziv na bolečino, temveč kot preventivo, ko opazijo, da se čeljust znova začne zategovati.
