Vlada je na današnji seji posegla na tri pomembna področja: spremenila je pogoje za priznavanje izjemnih dosežkov pri Zoisovih štipendijah, potrdila predlog novele Zakona o trošarinah ter ob obravnavi poročila o energetiki opozorila na občuten padec pokritosti porabe električne energije z domačo proizvodnjo. Novela trošarinskega zakona naj bi vladi omogočila hitrejše ukrepanje ob visokih cenah bencina, dizla in kurilnega olja.
Kot so po seji sporočili iz vlade, je med prednostnimi cilji koalicije “spodbujanje razvoja vseh potencialov mlade generacije”. Temu naj bi sledila tudi sprememba Zakona o štipendiranju, s katero želi vlada odpraviti omejitev pri upoštevanju rezultatov državnih tekmovanj.
Pri Zoisovih štipendijah naj bi odločala kakovost dosežka
Po dosedanji ureditvi so se pri pridobivanju Zoisove štipendije upoštevala le nekatera državna tekmovanja, pri čemer je bilo pomembno tudi, ali je tekmovanje prejemalo javna sredstva.
Vlada takšno ureditev ocenjuje kot administrativno oviro, zaradi katere nekateri nadarjeni dijaki in študenti niso mogli uveljaviti svojih dosežkov.
“Namesto, da bi bila pri tem odločilna kakovost izjemnega dosežka, so se upoštevala samo tista tekmovanja, ki so prejemala javna sredstva,” so zapisali po seji.
Po oceni vlade je zakon tako pred vsebino, zahtevnost in cilje tekmovanja postavljal način njegovega financiranja. “Namesto vsebine in ciljev je torej zakon postavljal nesmiselno administrativno oviro za nagrajevanje talentov,” so poudarili.
S potrjeno rešitvijo naj bi bila obravnava prosilcev ustreznejša, manj pa naj bi bilo tudi administrativnih bremen pri ugotavljanju upravičenosti do štipendije. Zoisovo štipendijo je sicer mogoče pridobiti ob izkazanem izjemnem dosežku ter zahtevanem šolskem oziroma študijskem uspehu.
Po uradnih podatkih je Zoisovo štipendijo leta 2025 prejemalo 4613 dijakov in študentov. Osnovni mesečni znesek trenutno znaša 155,04 evra za dijaka in 180,88 evra za študenta, za izobraževanje v tujini pa je znesek višji.
“Razvoj vseh potencialov mlade generacije je ena ključnih strateških nalog za razvojni skok Slovenije v prihodnjih letih,” so ob spremembi poudarili iz vlade.
Domača proizvodnja pokrila le 82,8 odstotka porabe
Vlada se je seznanila tudi s poročilom Agencije za energijo o stanju energetike v Sloveniji leta 2025. Dokument obravnava oskrbo države z električno energijo, zemeljskim plinom in toploto ter opozarja na izzive prihodnje energetske politike.
Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je s 97,1 odstotka leta 2024 padla na 82,8 odstotka leta 2025. Pri izračunu je upoštevana polovica proizvodnje Nuklearne elektrarne Krško, ki pripada Sloveniji.
Na zmanjšanje domače proizvodnje so po pojasnilih vlade vplivale slabše hidrološke razmere in posledično manjša proizvodnja hidroelektrarn. Pomemben dejavnik naj bi bilo tudi manjše obratovanje Termoelektrarne Šoštanj po njenem preoblikovanju v izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s toploto.
Vlada je ob tem izrazila tudi politično kritiko energetske politike prejšnjega mandata. Ocenila je, da je bila skrb za energetsko suverenost in samooskrbo zanemarjena ter da se kažejo posledice prej zastavljenega zelenega prehoda.
“Poročilo agencije ponovno potrjuje pomen uravnotežene strukture energetskih virov, ki mora zagotavljati zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo z energijo,” so sporočili.
Z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko so ob poročilu poudarili, da mora prihodnja politika v ospredje postaviti zanesljivost oskrbe, konkurenčne cene, stabilnost elektroenergetskega sistema in krepitev domače proizvodnje.
“Slovenija mora dolgoročno graditi robusten in raznolik energetski sistem, ki ne bo pretirano odvisen od posameznega vira energije ali od uvoza,” so navedli z ministrstva. Tak sistem mora po njihovem zagotavljati dovolj energije za gospodinjstva in gospodarstvo tudi ob neugodnih vremenskih, tržnih ali geopolitičnih razmerah.
Trošarina za kurilno olje bi lahko padla na 21 evrov
Tretji večji ukrep je predlog novele Zakona o trošarinah, ki ga bo državni zbor predvidoma obravnaval po nujnem postopku. Namen spremembe je vladi omogočiti hitrejše poseganje v trošarine in s tem blaženje visokih cen energentov.
Novela predvideva, da bi se zakonsko določeni znesek trošarine za ekstra lahko kurilno olje oziroma KOEL znižal s sedanjih 157,50 na 42 evrov za 1000 litrov goriva.
To še ne pomeni, da bo drobnoprodajna cena kurilnega olja samodejno in takoj nižja. Sprememba pa bi vladi omogočila, da trošarino z uredbo zniža vse do 21 evrov za 1000 litrov, kar je trenutno najnižja raven, ki jo dovoljuje evropska direktiva.
“Vlada se s tem odziva na izredne in vztrajno visoke cene energentov, ki pomembno bremenijo slovenska gospodinjstva, gospodarstvo in kmetijstvo,” so pojasnili po seji.
Kurilno olje se v Sloveniji uporablja tudi kot gorivo v kmetijstvu, zato naj bi ukrep poleg gospodinjstev razbremenil tudi kmetijski sektor.
Slovenija čaka še na soglasje na ravni EU
Vlada je konec julija na Evropsko komisijo naslovila vlogo, s katero želi Sloveniji omogočiti začasno znižanje trošarin pod minimalne ravni, določene v EU. Na današnji seji je potrdila še dopolnitev vloge, ki vključuje tudi kurilno olje.
Do evropske odločitve bi lahko Slovenija trošarino za kurilno olje znižala znotraj že veljavnih pravil EU. Če bo pozneje pridobila zahtevano soglasje Sveta EU, pa bi lahko začasno dodatno znižala trošarine tudi za neosvinčeni bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje.
“Spremembe bodo vladi omogočile dodatno fleksibilnost pri odzivanju na izredne razmere na trgih energentov in učinkovitejše blaženje nenadnih cenovnih šokov,” so poudarili.
Predlog novele mora pred začetkom veljavnosti potrditi še državni zbor. Šele nato bo vlada dobila razširjeno pravno podlago za spreminjanje trošarin in vplivanje na drobnoprodajne cene energentov.
