Vlada je na 17. redni seji sprejela več zakonskih predlogov s področij migracij, tujcev, zdravstva, upravnih taks in mature. Med pomembnejšimi rešitvami so podaljšanje obdobja za združitev družine z enega na tri leta, zvišanje zahtevanih sredstev za preživljanje ter 1,873 milijarde evrov za investicije v slovensko zdravstvo do leta 2036.
Vlada Republike Slovenije je določila tudi besedilo predloga zakona o izvajanju evropskega pakta o migracijah in azilu, ustanovila Urad za decentralizacijo in debirokratizacijo ter za vršilko dolžnosti šefa vladnega protokola imenovala Iris Kociper Haas.
Združitev družine šele po treh letih
Predlog novele zakona o tujcih podaljšuje obdobje zakonitega prebivanja v Sloveniji, po katerem lahko državljan tretje države uveljavlja pravico do združitve družine. Namesto sedanjega enega leta bo moral tujec v Sloveniji zakonito prebivati tri leta.
Enak pogoj bo veljal tudi za osebe s priznano subsidiarno zaščito, izjema pa bodo mladoletniki brez spremstva.
Zvišuje se tudi zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Namesto sedanjega osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša 507,43 evra, bo moral tujec izkazati sredstva v višini njegovega dvakratnika oziroma 1.014,86 evra.
Sprememba bo vplivala tudi na višino sredstev, ki jih bo treba dokazati pri združevanju družinskih članov. Izračun bo še vedno temeljil na merilih za določitev minimalnega dohodka, vendar bo osnovno merilo po novem dvakratnik osnovnega zneska.
Za tujce, ki niso državljani Evropske unije, programi učenja slovenščine in spoznavanja slovenske družbe ne bodo več brezplačni. Država bo po predlogu sofinancirala 60 odstotkov cene programa. Predvidena je tudi višja zahtevana raven znanja slovenskega jezika.
Novela ureja še dovoljenja za stalno prebivanje oseb s pravnomočno priznanim statusom repatriirane osebe oziroma pravico do repatriacije.
Izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu
Vlada je določila tudi besedilo predloga zakona o implementaciji pakta o migracijah in azilu. Z njim bodo določeni pristojni organi in pravila za izvajanje postopkov, ki jih zahteva evropski pakt.
Predlog med drugim ureja obvezno preverjanje državljanov tretjih držav ob prihodu na zunanje meje Evropske unije, postopke za obravnavo prošenj in vračanje na meji, sprejem prosilcev za mednarodno zaščito ter omejevanje njihovega gibanja in alternative pridržanju.
Ureja tudi integracijo oseb z mednarodno zaščito, varstvo ranljivih oseb, določanje države članice, pristojne za obravnavo prošnje, solidarnostni mehanizem, ravnanje v kriznih razmerah in uporabo sistema Eurodac.
S predlogom novele zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb želi vlada zmanjšati administrativna bremena in poenotiti pogoje oskrbe. Mladoletnikom brez spremstva bo mogoče nastanitev podaljšati do 21. leta starosti, najbolj ranljivim skupinam pa se ohranjata osnovna višina denarne pomoči za zasebno nastanitev in žepnina.
Pri dodeljevanju pomoči se bo upoštevalo tudi obdobje, v katerem je imela oseba začasno zaščito že priznano v drugi članici Evropske unije.
Za zdravstvo 1,873 milijarde evrov
Vlada je sprejela predlog novega zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo. Ta bo nadomestil dosedanji zakon, ki je urejal prednostne naložbe v zdravstvu med letoma 2021 in 2031.
Za obdobje od leta 2026 do leta 2036 je predvidenih skupno 1,873 milijarde evrov.
“Sredstva bodo namenjena gradnji in prenovi bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih objektov, nakupu sodobne medicinske opreme, izboljšanju pogojev za izobraževanje zdravstvenih kadrov ter vlaganjem v digitalizacijo zdravstvenega sistema,” so navedli na vladi.
Sprejeta je bila tudi novela zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode. Ta omogoča prenos neporabljenih proračunskih sredstev za zdravstvene investicije v poseben proračunski sklad pri ministrstvu za zdravje.
Ponovno poklicna matura iz štirih predmetov
Novela zakona o maturi ponovno uvaja poklicno maturo iz štirih predmetov. Vlada želi s tem ohraniti dosedanji model zaključevanja srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja ter preprečiti dodatne organizacijske, kadrovske in finančne obremenitve.
“Cilj zakona je zagotoviti stabilno, strokovno utemeljeno in dolgoročno vzdržno ureditev poklicne mature,” so poudarili na vladi.
Spremembe zakona o upravnih taksah medtem predvidevajo oprostitev oziroma znižanje takse za uporabnike varnega elektronskega predala. Vlada želi s tem spodbuditi elektronsko vročanje in zmanjšati stroške pošiljanja dokumentov po pošti.
Nov vladni urad in sprememba na čelu protokola
Vlada je ustanovila Urad Republike Slovenije za decentralizacijo in debirokratizacijo. Nova samostojna vladna služba bo opravljala analitične, organizacijske in pravne naloge, povezane z decentralizacijo ter zmanjševanjem administrativnih ovir.
Za vršilko dolžnosti šefa Protokola Vlade Republike Slovenije je imenovala Iris Kociper Haas. Ima več kot 30 let izkušenj pri vodenju organizacij, razvoju storitev in izvedbi zahtevnih dogodkov.
V preteklosti je bila direktorica in namestnica direktorja JGZ Brdo – Protokolarne storitve Republike Slovenije. Med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije leta 2021 je bila odgovorna za organizacijo in koordinacijo gostinskih, nastanitvenih ter spremljajočih storitev ob dogodkih predsedovanja.
