Vrh Evropske unije v Bruslju je razkril globok politični razkol: madžarski premier Viktor Orbán vztraja pri vetu na 90 milijard evrov pomoči Ukrajini, kar je sprožilo enega najostrejših odzivov evropskih voditeljev v zadnjih letih.
Odločitev Madžarske je v četrtek sprožila val kritik, saj gre za finančni paket, ki naj bi predstavljal temelj proračunske stabilnosti Ukrajine v letih 2026 in 2027. Posojilo je bilo dogovorjeno že decembra po zahtevnih pogajanjih, vendar ga Budimpešta zdaj blokira.
Predsednik Evropskega sveta António Costa je po koncu vrha opozoril, da takšno ravnanje presega meje sprejemljivega. „Voditelji so jasno povedali, da mora vsak spoštovati dano besedo,“ je dejal in dodal: „Nihče ne more izsiljevati Evropskega sveta.“
Kot poroča Euronews, je bil ton razprave tokrat izjemno oster, diplomati pa so srečanje opisali kot „vroče in napeto“. Costa je ob tem opozoril, da Madžarska postavlja pogoje, ki jih v trenutnih razmerah ni mogoče izpolniti. Madžarska trdi, da Ukrajina ogroža tranzit nafte in plina ter s tem varnost oskrbe, zlasti prek naftovoda Družba. Ukrajina očitke zavrača, obenem pa je pred vrhom dovolila pregled infrastrukture pod okriljem EU in pristala na dodatna popravila, kar naj bi ublažilo pomisleke Budimpešte.
Costa je poudaril, da zahteva po popolni varnosti tranzita v vojnih razmerah ni realna. „To ni ravnanje v dobri veri, ko postavljaš pogoje, ki jih nihče ne more zagotoviti,“ je dejal in opozoril, da je bila infrastruktura od leta 2022 večkrat tarča ruskih napadov.
Von der Leyen: dogovor je bil že dosežen
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila, da je bil politični dogovor o posojilu že dosežen in da so bili pogoji izpolnjeni. „Posojilo ostaja blokirano, ker en voditelj ne drži svoje besede,“ je dejala in dodala, da bo EU sredstva zagotovila „na tak ali drugačen način“.
Ostre besede so prišle tudi iz več prestolnic. Nemški kancler Friedrich Merz je ravnanje Madžarske označil za „resno nezvestobo“, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je opozoril, da energetskih vprašanj ni dopustno uporabljati kot političnega orodja.
Kritike so izrekli tudi voditelji Švedske, Avstrije in Belgije, ki menijo, da Orbán spor uporablja v kontekstu domače volilne kampanje pred aprilskimi volitvami.
Brez umika, retorika še ostrejša
Kljub pritisku večine držav članic Orbán ni pokazal pripravljenosti za umik. Po vrhu je retoriko še zaostril in Bruselj obtožil, da želi vplivati na politične razmere na Madžarskem.
Vztraja, da bo blokado ohranil, dokler ne bodo zagotovljeni pogoji glede energetske varnosti, pri čemer poudarja, da brani nacionalne interese države. Zastoj prihaja v času, ko je finančna pomoč Ukrajini še posebej pomembna. Po ustavitvi ameriške podpore pod predsednikom Donaldom Trumpom evropski paket predstavlja ključno finančno oporo.
Po prvotnem načrtu naj bi Ukrajina prva sredstva prejela v začetku aprila, vendar je zaradi madžarskega veta časovnica zdaj negotova. Ukrajinske oblasti opozarjajo, da bi lahko brez teh sredstev nastale resne posledice za delovanje države in razmere na bojišču.
Zaplet dodatno zaostruje možnost, da bi blokado podaljšale tudi nekatere druge države. Slovaški premier Robert Fico je že nakazal, da bi lahko sledil podobni potezi, če vprašanje energetike ne bo rešeno.
