Evropska komisija je odložila predstavitev predloga za trajno prepoved uvoza ruske nafte. Razlog so razmere na energetskih trgih, kjer cene ostajajo visoke zaradi vojne na Bližnjem vzhodu.
Cena nafte Brent se je v zadnjih dneh gibala nad 100 dolarji za sod, kar dodatno otežuje politične odločitve.
Predlog, ki je del načrta REPowerEU, bi moral biti predstavljen 15. aprila. Datum je zdaj umaknjen, novega pa ni.
„Novega datuma ne morem določiti,“ je dejala tiskovna predstavnica za energetiko Anna-Kaisa Itkonen. Ob tem je dodala, da Komisija od predloga ne odstopa: „Lahko vas pomirim, da smo še vedno zavezani temu predlogu.“
Vojna in trgi zavirajo odločitev
Odlog prihaja v času zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu. Zaprtje Hormuške ožine je pretreslo energetske trge – po tej poti sicer potuje približno petina svetovne nafte in utekočinjenega plina.
Izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o „produktivnih pogovorih“ z Iranom so sicer začasno znižale cene, vendar negotovost ostaja.
ZDA so medtem omilile sankcije proti ruski nafti, kar je v delu Evrope sprožilo nezadovoljstvo.
Spori z Madžarsko in Slovaško ostajajo
Odločitev Komisije poteka tudi v ozadju napetih odnosov z Madžarsko in Slovaško. Gre za edini državi članici, ki še naprej kupujeta rusko nafto prek naftovoda Družba.
EU je sicer uvoz ruske nafte že omejila s sankcijami, vendar ti ukrepi zahtevajo soglasno podaljševanje. Obe državi imata odstopanje, ki jima omogoča nadaljnje nakupe.
Predlagana zakonodaja bi to spremenila, saj bi bila sprejeta s kvalificirano večino in bi odpravila možnost veta.
Pravni spori in blokade
Madžarska in Slovaška sta že sprožili pravne postopke proti prepovedi ruskega plina in napovedali podobne poteze tudi pri nafti.
Spor med državama in Ukrajino glede naftovoda Družba dodatno zapleta razmere. Kijev trdi, da je infrastruktura poškodovana, Budimpešta in Bratislava pa menita, da gre za politično odločitev.
Ta spor že vpliva tudi na širše odločitve v EU, med drugim na 90 milijard evrov vredno posojilo za Ukrajino.
Politika ostaja nespremenjena
V Komisiji poudarjajo, da odlog ne pomeni spremembe smeri.
Ob sklicevanju na stališče predsednice Ursule von der Leyen opozarjajo, da bi bila vrnitev k ruskim fosilnim gorivom po koncu vojne „strateška napaka“.
Predlog naj bi bil predstavljen, ko se razmere na trgih umirijo.
