Ameriški borzni trgi so ob koncu tedna znova zdrsnili, saj se konflikt na Bližnjem vzhodu poglablja in vse močneje vpliva na energijo, inflacijo in pričakovanja glede denarne politike. Vlagatelji ob tem hitro prilagajajo stave o prihodnjih potezah ameriške centralne banke.
Napetosti so se dodatno zaostrile po iranskem napadu na rafinerijo v Kuvajtu, medtem ko se v Washingtonu pojavljajo scenariji o morebitni blokadi ali nadzoru nad iranskim otokom Kharg, ki predstavlja eno ključnih izvoznih točk nafte. Konflikt tako neposredno pritiska na globalno oskrbo z energijo.
Cena nafte Brent se je čez dan močno gibala, nazadnje pa se je ustalila okoli 108 dolarjev za sod. Vlagatelji ob tem vse bolj tehtajo posledice višjih cen energentov za poslovanje podjetij in širše gospodarstvo.
Vlagatelji umikajo pričakovanja o znižanju obresti
Čeprav ameriška centralna banka še vedno signalizira možnost vsaj enega znižanja obrestne mere letos, se razpoloženje na trgih hitro spreminja. Po najnovejših ocenah vlagatelji prvo znižanje vse pogosteje prestavljajo proti letu 2027.
Guverner centralne banke Christopher Waller je napovedal, da bo nasprotoval znižanju obrestnih mer, če se bodo inflacijski pritiski zaradi dražje energije še okrepili. Opozoril je tudi na nepričakovane izgube delovnih mest, ki dodatno zapletajo odločanje.
Kombinacija dražje nafte in negotovosti glede inflacije tako zmanjšuje verjetnost hitrega sproščanja denarne politike, kar neposredno pritiska na delniške trge.
Indeksi tonejo, nestanovitnost narašča
Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 110,31 točke oziroma 0,24 odstotka in zdrsnil na 45.911,12 točke. Indeks S&P 500 je padel za 46,58 točke oziroma 0,71 odstotka na 6.559,91 točke, tehnološki Nasdaq pa za 259,01 točke oziroma 1,17 odstotka na 21.831,68 točke.
Vsi trije glavni indeksi so na poti že četrtega zaporednega tedna izgub in so padli pod 200-dnevno drseče povprečje, ki velja za pomemben kazalnik dolgoročnega trenda.
Indeks volatilnosti VIX, znan kot „indeks strahu“, je zrasel na 25,31 točke. Na newyorški borzi so padajoče delnice presegale rastoče v razmerju 3,22 proti 1, na Nasdaqu pa 2,48 proti 1.
Dodatno nestanovitnost prinaša tudi t. i. „trojno čarovništvo“, ko se hkrati iztekajo terminske pogodbe, opcije na delnice in indeksne opcije.
Velike razlike med podjetji
Med posameznimi delnicami so bile razlike izrazite. FedEx, ki velja za pomemben kazalnik gospodarske aktivnosti, je z optimističnimi napovedmi pridobil 3,4 odstotka, UPS pa 0,6 odstotka, kar nakazuje stabilno globalno povpraševanje kljub geopolitičnim napetostim.
Na drugi strani je podjetje Super Micro Computer izgubilo 28,6 odstotka, potem ko so tri osebe, povezane s podjetjem, obtožili tihotapljenja tehnologije umetne inteligence na Kitajsko. Tekmec Dell je medtem pridobil 4,3 odstotka.
Amazon je izgubil več kot 1 odstotek, potem ko je predstavil svoj prvi pametni telefon, s katerim želi vstopiti na trg, kjer že prevladujeta Apple in Samsung.
Energetski sektor ostaja svetla izjema – indeks podjetij iz te panoge beleži že 13. zaporedni teden rasti, kar je najdaljši niz v zgodovini. Delnice družb, kot sta Halliburton in Cheniere Energy, so se dodatno okrepile.
Manjša podjetja so prav tako pod pritiskom. Indeks Russell 2000 je padel za 0,7 odstotka in se v začetku tedna za kratek čas približal 10-odstotnemu padcu od rekordnih vrednosti.
Število novih najnižjih vrednosti na trgu presega nove vrhove, kar dodatno potrjuje previdnost vlagateljev ob naraščajoči negotovosti na globalnih trgih.
