Danes je začel veljati zakon o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala (Skok), ki prinaša precejšnje spremembe pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj. Zakon med drugim predvideva preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva in ustanovitev novega specializiranega sodišča, uporabljati pa se bo začel 1. julija 2027.
Kot poroča STA, zakon Specializirano državno tožilstvo preoblikuje v nov tožilski organ Skok. Na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.
Na ministrstvu za pravosodje poudarjajo, da zakon vzpostavlja specializirano in institucionalno povezano verigo organov od preiskave do sodne odločitve v najzahtevnejših primerih korupcije ter gospodarskega in organiziranega kriminala.
Minister za pravosodje Mihael Zupančič ocenjuje, da zakon Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, Specializiranemu državnemu tožilstvu in specializiranim oddelkom sodišča zagotavlja boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo medsebojno povezavo.
Stroka opozarja na premalo domišljene rešitve
Zakon je med sprejemanjem naletel tudi na ostre kritike dela pravne stroke. Predstavniki sodstva in tožilstva so opozarjali, da so nekatere rešitve premalo domišljene ter da same po sebi ne bodo zagotovile učinkovitejšega pregona korupcije in organiziranega kriminala.
Pravnik Matej Avbelj, ki velja za idejnega očeta Skoka, sprejetje zakona ocenjuje kot korak v pravo smer. Ali bo pomenil tudi tektonski premik pri pregonu korupcije, kot so pred njegovim sprejetjem napovedovali v stranki Demokrati, ki vodi pravosodni resor, pa po njegovih besedah še ni mogoče oceniti.
“To bo odvisno od uveljavitve predpisa v praksi in njegovega izvajanja,” je opozoril.
Po njegovi oceni zakon novemu tožilskemu organu zagotavlja več orodij in mehanizmov za pregon najtežjih kaznivih dejanj ter tako “obljublja okrepitev tega pregona”. Kot zelo pomembno je izpostavil tudi jasno politično voljo za odločnejši pregon korupcije.
“To je ključno, ker nas k temu silijo tudi vsi mednarodni dokumenti in poročila Evropske komisije,” je dejal.
Ključen bo tudi novi zakon o kazenskem postopku
Avbelj ob tem poudarja, da bo za uspeh reforme ključno tudi sprejetje novega zakona o kazenskem postopku. Možnosti za izboljšave vidi še pri tesnejšem povezovanju pravosodnih in preiskovalnih organov.
“Te reforme se ne delajo zaradi reform samih, ampak zato, ker si želimo, da bi državni organi dejansko imeli na razpolago takšne mehanizme, da bi lahko ustavno zakonito, učinkovito in pošteno opravljali tiste funkcije, ki jih pravni red od njih zahteva,” je poudaril.
Danes začenja veljati tudi novela kazenskega zakonika. Ta kazen za pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene zvišuje z dosedanje kazni do enega leta zapora na od enega do treh let zapora. Sprememba omogoča tudi kaznovanje poskusa tega kaznivega dejanja.
