Težave s ščitnico veljajo za eno najpogostejših hormonskih motenj, ki prizadenejo sodobne ženske. Po ocenah endokrinologov naj bi kar osem od desetih bolnikov s ščitničnimi motnjami bilo žensk. Zakaj torej ta majhna žleza, ki sedi tik pod grlom, pogosteje povzroča preglavice ženskam kot moškim? Odgovor se skriva v kombinaciji hormonov, genetike in življenjskega ritma.
Eden glavnih razlogov, zakaj se težave s ščitnico pogosteje pojavijo pri ženskah, so spremembe ženskih hormonov. Estrogen in progesteron vplivata na delovanje celotnega endokrinega sistema, vključno s ščitnico. Vsakič, ko pride do večjih hormonskih premikov – na primer v puberteti, med nosečnostjo ali v menopavzi – se lahko sprožijo motnje v delovanju ščitnice.
Ženske so zato v teh obdobjih še posebej ranljive. Med nosečnostjo se na primer ščitnica naravno poveča, saj mora proizvajati več ščitničnih hormonov (T3 in T4) za vzdrževanje presnove tako matere kot ploda. Po porodu pa lahko pride do začasnega, a močnega neravnovesja, znanega kot poporodni tiroiditis.
Avtoimunske bolezni so pogostejše pri ženskah
Velik del težav s ščitnico ima avtoimunski izvor. Najpogostejša med njimi sta Hashimotov tiroiditis, ki povzroča zmanjšano delovanje ščitnice (hipotiroidizem), in Gravesova bolezen, ki vodi do njenega prekomernega delovanja (hipertiroidizem).
Zanimivo je, da so avtoimunske bolezni nasploh pri ženskah pogostejše. Raziskave kažejo, da imajo ženske bolj “odziven” imunski sistem – kar je koristno pri boju proti okužbam, a lahko pomeni tudi, da telo včasih napade samo sebe. V primeru ščitnice to pomeni, da imunski sistem pomotoma napada njene celice in povzroča vnetje.
Življenjski slog in stres
Poleg hormonov in genetike ima pomembno vlogo tudi življenjski slog. Kronični stres, pomanjkanje spanja in neuravnotežena prehrana lahko vplivajo na delovanje hipotalamusa in hipofize – dveh žlez, ki nadzorujeta ščitnico. Stresni hormon kortizol namreč zmanjšuje občutljivost telesa na ščitnične hormone, kar lahko vodi v utrujenost, nihanje razpoloženja in počasnejšo presnovo.
V sodobnem tempu življenja, kjer ženske pogosto usklajujejo delo, družino in skrbi za druge, telo ne dobi dovolj priložnosti za regeneracijo. To dodatno obremenjuje ščitnično os, ki je zelo občutljiva na čustveni in fizični stres.
Znaki, ki jih ženske pogosto spregledajo
Simptomi ščitničnih težav so lahko izjemno raznoliki – od utrujenosti, nihanja teže, suhe kože in izpadanja las, do tesnobe, nespečnosti in težav s koncentracijo. Ker so ti znaki pogosto povezani tudi z drugimi življenjskimi obdobji (menopavza, stres v službi, hormonske spremembe), jih mnoge ženske pripišejo „običajnemu vsakdanu“.
Zato strokovnjaki svetujejo redne preventivne krvne preiskave, zlasti če se v družini že pojavljajo težave s ščitnico. Raven TSH (ščitnico stimulirajočega hormona) in prostih hormonov T3 in T4 lahko razkrije, ali žleza deluje preveč ali premalo.
Z nekaj pozornosti do lastnega telesa, uravnoteženo prehrano, bogato z jodom, selenom in cinkom, ter z zmanjšanjem stresa je mogoče ohraniti ravnovesje, ki ga ščitnica tako zelo potrebuje. Čeprav je majhna, ima ta žleza ogromen vpliv na energijo, razpoloženje in metabolizem – in prav zato si zasluži več posluha, kot ga navadno dobi.
Foto: Pexels
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
