Bruhanje pri mačkah ni vedno znak resne bolezni, vendar ga tudi ne smemo samodejno pripisati kepicam dlake ali prehitremu prehranjevanju. Enkratna epizoda pri sicer živahni mački je pogosto prehodna, ponavljajoče se bruhanje, kri, bolečina ali izguba teka pa zahtevajo posvet z veterinarjem.
Mačka lahko bruha zaradi prehitrega hranjenja, nenadne spremembe prehrane, zaužitih dlak ali razdraženega želodca. Vzrok so lahko tudi zajedavci, zaprtje, preobčutljivost na hrano, vnetje prebavil, pankreatitis, zastrupitev ter bolezni jeter ali ledvic.
Veterinarski strokovnjaki ameriške univerze Cornell opozarjajo, da dolgotrajnega ali ponavljajočega se bruhanja ne smemo obravnavati kot običajnega mačjega vedenja. Pomembno je spremljati pogostost, videz izbruhane vsebine in splošno počutje živali.
Je šlo za bruhanje ali vračanje hrane?
Bruhanje in regurgitacija oziroma vračanje hrane nista isto. Pri bruhanju mački pogosto postane slabo, se slini, požira in krči trebušne mišice. Šele nato izloči vsebino želodca.
Pri regurgitaciji se neprebavljena hrana praviloma vrne nenadoma, brez izrazitega napenjanja, pogosto kmalu po obroku. Takšno vračanje hrane se lahko pojavi pri mačkah, ki jedo prehitro, lahko pa kaže tudi na težave s požiralnikom.
Če niste prepričani, kaj se dogaja, je koristno dogodek posneti s telefonom. Posnetek lahko veterinarju pomaga pri razlikovanju med obema težavama.
Kaj storiti po enkratnem bruhanju?
Če je mačka bruhala samo enkrat, nato pa je živahna, pije in ne kaže drugih težav, jo lahko nekaj časa pozorno opazujemo. Na voljo naj ima svežo vodo, saj bruhanje poveča nevarnost dehidracije.
Naslednji obrok naj bo majhen. Primernejših je več manjših porcij lahko prebavljive hrane kot en velik obrok. Če mačka hrano obdrži, lahko količino postopoma povečujemo in se v naslednjih dneh počasi vrnemo k običajni prehrani.
Mačke ne smemo pustiti brez hrane predolgo, še posebej če je mladič, starejša, bolna ali ima prekomerno telesno težo. Če noče jesti ali hrano vedno znova izbruha, pokličemo veterinarja. Dolgotrajno zavračanje hrane je lahko za mačke nevarno.
Začasno lahko veterinar svetuje lahko prebavljivo veterinarsko dieto. Doma pripravljena hrana, na primer nezačinjen kuhan piščanec, ni popoln in uravnotežen obrok, zato je primerna le kratkotrajno in po predhodnem posvetu. VCA priporoča majhne, pogoste obroke ter postopno vračanje običajne prehrane.
Če mačka pogosto hlasta, lahko pomagajo manjši obroki, interaktivni podajalnik ali posoda za počasno hranjenje.
Kaj lahko razkrije izbruhana vsebina?
Rumenkasta tekočina je pogosto žolč, ki se lahko pojavi, ko je želodec prazen. Neprebavljena hrana kmalu po jedi lahko kaže na prehitro hranjenje ali regurgitacijo.
Dlakave kepe so lahko občasne, vendar tudi njihovo pogosto pojavljanje ni nekaj, kar bi morali preprosto prezreti. Po navedbah organizacije Cats Protection lahko redno izločanje dlakavih kep kaže na težave s prebavili ali kožo, zaradi katerih se mačka pretirano neguje.
Kri v izbruhani vsebini je vedno opozorilni znak. Sveža kri je lahko svetlo rdeča, prebavljena kri pa je lahko podobna kavni usedlini. V obeh primerih je potreben takojšen posvet z veterinarjem.
Kdaj ne smemo čakati?
Veterinarja čim prej pokličemo, če mačka:
- bruha večkrat ali težava traja več kot 24 ur,
- ne more zadržati niti vode,
- je apatična, šibka ali se skriva,
- noče jesti,
- ima boleč ali napet trebuh,
- ima v izbruhani vsebini ali blatu kri,
- izgublja telesno težo,
- ima hkrati drisko ali vročino,
- je morda zaužila strup, zdravilo, vrvico ali drug tujek.
Ob sumu zastrupitve mačke ne poskušamo pripraviti do bruhanja in ji brez navodila veterinarja ne dajemo človeških zdravil. Takoj pokličemo veterinarsko ambulanto ter, če je mogoče, shranimo embalažo ali vzorec snovi, ki jo je zaužila.
Občasno bruhanje pri sicer zdravi mački je lahko prehodno, toda pogosto bruhanje ni normalno. Pomembnejši od ene same epizode so ponavljanje težave, spremembe vedenja in spremljajoči znaki.
