Zaprtje Hormuške ožine krepi tveganje za padec evroobmočja v recesijo

Uvoz, zvoz [Foto: Unsplash,Bernd 📷 Dittrich]

Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine povečuje tveganje, da evroobmočje zdrsne v recesijo. Naraščajoči stroški energije, motnje v dobavnih verigah in šibkejše svetovno povpraševanje dodatno obremenjujejo gospodarstvo, ki je bilo že pred tem krhko.

Po ocenah analitikov družbe BCA se svetovni trg nafte sooča s primanjkljajem med 9 in 9,5 milijona sodčkov na dan, kar predstavlja približno desetino svetovne porabe, tudi ob upoštevanju sproščanja strateških rezerv in preusmeritev tokov.

Kljub temu finančni trgi za zdaj ostajajo razmeroma mirni. Evropske delnice so od marčevskih najnižjih ravni pridobile okoli 7,8 odstotka, evro se je okrepil proti dolarju, ameriški delniški indeksi pa so dosegli nove rekordne ravni.

Pomanjkanje nafte postaja fizičen problem

Analitiki opozarjajo, da se lahko pozornost hitro premakne s cen na dejansko razpoložljivost nafte. “Hormuška ožina ostaja zaprta, kar se najbolj odraža na trgu obveznic,” so zapisali strategi pod vodstvom Jeremieja Pelosa.

Tudi v primeru postopnega ponovnega odprtja bi se učinki čutili še tedne. Po njihovih ocenah bi tankerji potrebovali od štiri do šest tednov, da bi dosegli Evropo in Azijo, kar pomeni neto izgubo med 250 in 400 milijoni sodčkov.

Ob tem naj bi svetovne zaloge nafte dosegle rekordno nizke ravni, kar povečuje tveganje za motnje v oskrbi.

Evropa ranljiva kljub manjši odvisnosti

Evropa je sicer manj neposredno odvisna od dobav skozi Hormuško ožino kot azijska gospodarstva, vendar je zaradi šibke gospodarske rasti bolj izpostavljena posledicam šoka.

“Izhodišče je precej nižje,” opozarjajo pri BCA. To po eni strani zmanjšuje tveganje dolgotrajne inflacije, po drugi pa pomeni, da lahko relativno majhen šok sproži recesijo.

Podatki o gospodarski aktivnosti že nakazujejo poslabšanje. Aprilski kazalniki PMI kažejo občutno podaljševanje dobavnih rokov, podobno kot v začetnih fazah pandemije covida-19.

Analitiki ob tem opozarjajo, da je vsak večji šok v ponudbi po letu 2000 v roku enega leta privedel do opaznega krčenja gospodarske aktivnosti.

Za vlagatelje priporočajo večjo izpostavljenost sektorjem, ki so se v preteklosti izkazali kot odpornejši ob motnjah v dobavi nafte, predvsem energetiki, farmaciji in komunalnim storitvam.

“Čas za okrevanje se izteka,” opozarjajo. Po njihovih ocenah se lahko trgi kratkoročno še okrepijo, nato pa bi se lahko pokazali jasnejši znaki upočasnjevanja svetovnega gospodarstva.