Združene države Amerike in Evropska unija pripravljajo obsežen finančni okvir za povojno obnovo Ukrajine, v katerem bi v prihodnjem desetletju iz javnih in zasebnih virov zbrali približno 800 milijard dolarjev. Cilj pobude ni le fizična obnova države po ruski invaziji, temveč tudi pospešitev gospodarskega okrevanja in približevanje Ukrajine članstvu v Evropski uniji.
Načrt, ki ga je Evropska komisija pred kratkim posredovala državam članicam pred srečanjem voditeljev EU, predvideva dolgoročno strategijo do leta 2040 in vključuje tudi prvih 100 dni operativnih ukrepov, namenjenih zagonu ključnih projektov. Po poročanju Politica, ki je imel vpogled v interni dokument, gre za večfazni program, ki bi moral postopno preusmeriti Ukrajino iz režima izredne pomoči v stabilno, investicijsko privlačno gospodarstvo.
Vendar je temeljna predpostavka celotnega finančnega paketa dosega trajnejšega premirja. Dokler bo vojna trajala, ostaja večina zasebnega kapitala zadržana, kar zmanjšuje možnosti za takojšen začetek obsežnejših naložb.
Premirje kot pogoj za prihod kapitala
Po ocenah finančnih institucij je tveganje za dolgoročne naložbe v vojni državi trenutno previsoko, da bi lahko pričakovali večje vključevanje pokojninskih skladov, zavarovalnic in investicijskih skladov. Podpredsednik družbe BlackRock Philipp Hildebrand je na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu opozoril, da imajo institucionalni vlagatelji fiduciarne obveznosti do svojih strank in da je „skoraj nemogoče vlagati v vojno območje“. Po njegovih besedah bo proces privabljanja kapitala nujno postopen in tesno povezan z varnostnimi razmerami na terenu.
V dokumentu je predvideno, da bi bila povojna faza del širšega mirovnega okvira, v katerem bi bila varnostna jamstva že vzpostavljena. Program ni zamišljen kot vojaška strategija, temveč kot gospodarski in razvojni steber širšega političnega dogovora. V tem kontekstu so predvidena tudi tristranska srečanja Ukrajine, Rusije in ZDA, ki naj bi potekala v prihodnjih dneh na Bližnjem vzhodu.
Posebno vlogo v načrtu ima Washington, ki ni predviden zgolj kot donator, temveč kot strateški partner pri mobilizaciji zasebnega kapitala. Predvideno je sodelovanje ameriških podjetij in strokovnjakov pri infrastrukturnih, energetskih in tehnoloških projektih, kar naj bi povečalo zaupanje vlagateljev v dolgoročno stabilnost ukrajinskega gospodarstva.
Finančna konstrukcija in vloga institucij
Finančni okvir predvideva kombinacijo javnih sredstev, razvojnih posojil in zasebnih investicij. Evropska unija naj bi v naslednjem večletnem proračunu, ki se začne leta 2028, Ukrajini namenila približno 100 milijard evrov prek neposredne proračunske podpore in investicijskih jamstev. Ta sredstva naj bi po ocenah sprožila dodatne naložbe v višini več kot 200 milijard evrov.
Poleg tega naj bi k financiranju prispevale tudi mednarodne finančne institucije, med njimi Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ki bi skupaj z nacionalnimi razvojnimi bankami sodelovale pri večjih infrastrukturnih projektih. ZDA medtem načrtujejo vzpostavitev posebnega ameriško-ukrajinskega investicijskega sklada za obnovo, vendar natančni finančni obseg še ni določen.
Čeprav je ameriška administracija v zadnjih mesecih zmanjšala neposredno vojaško in humanitarno pomoč Ukrajini, dokument predvideva okrepljeno gospodarsko vlogo ZDA po koncu spopadov. V ospredju so naložbe v surovine, energetsko infrastrukturo, prometna omrežja ter tehnološki sektor, kjer naj bi Ukrajina postala pomemben regionalni partner.
Kljub ambicioznim ciljem ostaja ključno vprašanje časovnice. Dokler bodo potekali napadi z brezpilotnimi letali in raketami, bo večina vlagateljev ostala na stranskem tiru. Kot je poudaril Hildebrand, je težko pričakovati množične naložbe, „dokler nad državo letijo droni in rakete“, kar pomeni, da bo uresničitev načrta v veliki meri odvisna od političnega in varnostnega preobrata na terenu.
