Ameriške sile so po navedbah vojaškega poveljstva v nekaj več kot dnevu ustavile skoraj celotno pomorsko trgovino z Iranom, kar naj bi neposredno prizadelo velik del njegovega gospodarstva. Ob tem Washington napoveduje možnost nadaljevanja pogajanj s Teheranom že v prihodnjih dneh.
Poveljnik ameriškega centralnega poveljstva admiral Brad Cooper je sporočil, da so ZDA z blokado iranskih pristanišč ustavile trgovinske tokove, ki po njegovih besedah predstavljajo približno 90 odstotkov iranskega gospodarstva.
„V manj kot 36 urah od uvedbe blokade so ameriške sile popolnoma ustavile gospodarsko trgovino, ki je po morju prihajala v Iran in iz njega,“ je zapisal.
Ameriška vojska je od začetka blokade prestregla več tankerjev, povezanih z Iranom, kar kaže na hitro zaostritev nadzora nad prometom v Perzijskem zalivu in okoli Hormuške ožine.
Pogajanja znova na mizi
Kljub vojaškemu pritisku Washington odpira vrata diplomaciji. Predsednik Donald Trump je napovedal, da bi se lahko pogovori z Iranom nadaljevali že v naslednjih dneh, pri čemer kot možno prizorišče omenja Pakistan.
„Mislim, da vas čakata neverjetna dva dni,“ je dejal in dodal, da bi lahko dogovor prinesel stabilizacijo razmer.
Podpredsednik JD Vance je po nedavnih pogovorih, ki se niso končali s prebojem, ocenil, da obstaja prostor za napredek, čeprav med državama ostaja veliko nezaupanja.
Po informacijah iz diplomatskih krogov datum novih pogovorov še ni dokončno določen, vendar obstajajo pričakovanja, da bi se pogajalske ekipe lahko kmalu znova srečale, poročajo tuji mediji.
Vpliv na naftne trge in svetovno trgovino
Napovedi o morebitnem napredku v pogajanjih so vplivale tudi na trge. Cene nafte so padle drugi dan zapored, deloma zaradi optimizma glede umirjanja razmer.
Konflikt je sicer močno prizadel promet skozi Hormuško ožino, eno ključnih svetovnih poti za prevoz nafte in plina. Iran je v zadnjih tednih omejil izvoz iz Perzijskega zaliva, kar je vplivalo na dobave predvsem v Azijo in Evropo.
Obenem so se azijski delniški trgi okrepili, medtem ko se je dolar po večdnevnem padcu stabiliziral.
Jedrski program ostaja osrednje vprašanje
Ena glavnih točk pogajanj ostaja iranski jedrski program. ZDA naj bi predlagale 20-letno ustavitev jedrskih dejavnosti, medtem ko Iran ponuja bistveno krajše obdobje, med tremi in petimi leti.
Vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je ocenil, da gre pri dolžini morebitnega moratorija predvsem za politično odločitev in da je možen tudi kompromis.
Poleg tega Washington zahteva odstranitev obogatenega jedrskega materiala iz Irana, medtem ko Teheran pogojuje dogovor z odpravo mednarodnih sankcij.
Konflikt se nadaljuje tudi drugje
Razmere dodatno zapleta dogajanje v regiji. Izrael nadaljuje napade v Libanonu proti Hezbolahu, ki ga podpira Iran, kar zmanjšuje možnosti za trajnejše premirje.
V zadnjih tednih je v konfliktu umrlo okoli 5000 ljudi, od tega približno 3000 v Iranu in 2000 v Libanonu.
Mednarodna skupnost medtem poziva k umiritvi razmer. Združeno kraljestvo, Kanada in več drugih držav so obsodile napade na mirovne sile Združenih narodov in pozvale k takojšnjemu koncu sovražnosti.
