Mednarodni denarni sklad je znižal napovedi svetovne gospodarske rasti in opozoril, da se svet zaradi vojne na Bližnjem vzhodu že približuje neugodnejšemu scenariju z nižjo rastjo in višjo inflacijo. Ključni razlog so motnje v oskrbi z energijo, povezane z zaprtjem Hormuške ožine in škodo na energetskih objektih v regiji.
Direktor raziskovalnega oddelka MDS Pierre-Olivier Gourinchas je poudaril, da je svetovno gospodarstvo v leto 2026 sicer vstopilo z močnejšim zagonom, kot so sprva pričakovali.
„Želeli smo zvišati našo napoved globalne rasti. Vojna na Bližnjem vzhodu je ta zagon ustavila,“ je dejal.
Po njegovih besedah so se cene nafte in plina močno zvišale, skupaj z njimi pa tudi cene goriv, gnojil in nekaterih ključnih industrijskih surovin. To pomeni dodatne pritiske na stroške podjetij, kupno moč gospodinjstev in stabilnost dobavnih verig.
Rast nižja, inflacija višja
Po referenčnem scenariju MDS svetovna gospodarska rast letos upada na 3,1 odstotka, kar je manj od prejšnjih napovedi, medtem ko naj bi se skupna inflacija zvišala na 4,4 odstotka.
Sklad opozarja, da obstaja tudi precej bolj neugodna pot razvoja. V primeru daljših motenj na energetskih trgih bi rast lahko padla na 2,5 odstotka, inflacija pa bi se dvignila na 5,4 odstotka. V najtežjem scenariju, kjer bi se kriza zavlekla tudi v prihodnje leto, bi rast zdrsnila na okoli 2 odstotka, inflacija pa bi presegla 6 odstotkov.
„Tveganja za negativen razvoj so očitno zelo visoka,“ je opozoril Gourinchas.
Na vprašanje, ali se svet že premika proti slabšemu scenariju, je odgovoril, da se razmere z vsakim dnem brez rešitve zaostrujejo.
„Z vsakim dnem, ko nimamo rešitve, se oddaljujemo od referenčnega scenarija. Trenutno smo nekje vmes med osnovnim in neugodnim scenarijem,“ je dejal.
Trije kanali šoka: energija, inflacija in finance
Na MDS pojasnjujejo, da se učinki vojne v gospodarstvo prenašajo po treh poteh. Prva je neposreden vpliv višjih cen energije, ki zvišujejo stroške in zmanjšujejo kupno moč. Druga je tveganje, da se ti pritiski prelijejo v širšo inflacijo prek rasti cen in plač. Tretji kanal pa so finančni trgi, kjer negotovost prinaša višje stroške zadolževanja, beg kapitala in krepitev dolarja.
Slednje posebej prizadene države v razvoju, ki imajo pogosto dolg v ameriški valuti.
Centralne banke naj počakajo, a ostanejo pripravljene
MDS ocenjuje, da centralne banke same ne morejo vplivati na cene energije, lahko pa preprečijo, da bi se šok razvil v trajno inflacijo.
„Ni jim treba takoj zaostrovati politike. Če pa bodo opazile, da se inflacija ukoreninja, bodo morale ukrepati,“ je dejal Gourinchas.
Pri tem se je skliceval na izkušnje iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so centralne banke predolgo odlašale z ukrepanjem, kar je povzročilo dolgotrajno inflacijo. Po njegovi oceni je današnji šok po obsegu primerljiv z naftnim šokom iz leta 1974, vendar je svet danes manj odvisen od nafte, centralne banke pa imajo bolj stabilne in verodostojne okvire.
Vlade z manj manevrskega prostora
Na MDS opozarjajo tudi na omejene možnosti fiskalne politike. Po njihovih ocenah si številne države zaradi visokega dolga ne morejo več privoščiti obsežnih subvencij in omejevanja cen.
„Večina držav si tega razkošja ne more več privoščiti,“ je poudaril Gourinchas.
Morebitni ukrepi naj bodo po priporočilu sklada začasni, ciljno usmerjeni in omejeni na najbolj ranljive skupine prebivalstva.
Različni učinki po svetu
Vpliv krize bo po ocenah MDS zelo neenakomeren. Med najbolj prizadetimi bodo države z nizkimi dohodki, ki energijo uvažajo, ter države v neposredni bližini konflikta.
Za Kitajsko sklad letos napoveduje 4,4-odstotno rast, ob tem pa opozarja na šibko domačo potrošnjo. Združeno kraljestvo naj bi doseglo le 0,8-odstotno rast, predvsem zaradi občutljivosti na cene plina.
V podsaharski Afriki naj bi se inflacija zvišala na okoli 5 odstotkov, rast pa bo nižja zaradi dražje energije, gnojil in zadolževanja. Nigeriji so napoved znižali na 4,1 odstotka.
V Latinski Ameriki je slika bolj raznolika: Brazilija naj bi letos rasla za 1,9 odstotka, Argentina za 3,5 odstotka, Mehika pa za 1,6 odstotka.
Energetska varnost kot dolgoročni odgovor
Na MDS ob tem poudarjajo, da trenutna kriza ne sme zasenčiti dolgoročnih ciljev. Med ključnimi odzivi izpostavljajo pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije, ki lahko zmanjšajo odvisnost od geopolitičnih tveganj.
„S pravimi politikami, vključno s hitrim prenehanjem sovražnosti in ponovnim odprtjem Hormuške ožine, lahko škoda ostane omejena,“ je dejal Gourinchas.
