Migrena ni zgolj glavobol, je kronična nevrološka motnja, ki pomembno posega v vsakdanje življenje. Po ocenah z njo živi približno 10 do 15 odstotkov prebivalstva, pogosteje ženske kot moški. Kljub razširjenosti je bolezen še vedno pogosto nerazumljena – tako v delovnem okolju kot v zasebnem življenju.
Napad migrene se običajno ne začne nenadoma. Pri številnih bolnikih se nekaj ur ali celo dni prej pojavijo opozorilni znaki: utrujenost, razdražljivost, zehanje, želja po določeni hrani ali občutljivost na svetlobo in zvok. Pri delu obolelih sledi avra – prehodne motnje vida, govora ali občutkov – nato pa glavna faza z močno, utripajočo bolečino, pogosto enostransko, ki jo spremljajo slabost, bruhanje ter izrazita preobčutljivost na svetlobo in hrup.
Napad lahko traja od nekaj ur do več dni. V tem času je za marsikoga nemogoče normalno delovati: delo, skrb za družino ali socialni stiki postanejo drugotnega pomena. Migrena tako ni le zdravstveni, temveč tudi socialni in poklicni problem.
Eden večjih izzivov življenja z migreno je nerazumevanje okolice. Ker navzven ni vidnih znakov, je bolezen pogosto trivializirana kot tako imenovan navaden glavobol. To lahko vodi v občutke krivde, prikrivanja težav in dodatnega psihičnega pritiska, zlasti na delovnem mestu. Dolgotrajno življenje s takšnim bremenom povečuje tveganje za anksioznost, depresijo in socialno izolacijo.
Kako “preživeti” z migreno
Popolne ozdravitve za zdaj ni, vendar je mogoče bolezen obvladovati. Ključna je kombinacija zdravljenja, prilagoditev življenjskega sloga in dobrega poznavanja lastnih sprožilcev.
Pri mnogih so sprožilci povezani s stresom, nerednim spanjem, hormonskimi nihanji, preskakovanjem obrokov, dehidracijo ali določenimi živili. Vodenje dnevnika migrene pogosto pomaga prepoznati vzorce in pravočasno ukrepati.
Zdravljenje vključuje zdravila za lajšanje akutnih napadov ter preventivno terapijo pri pogostih ali zelo hudih migrenah. V zadnjih letih so na voljo tudi novejša tarčna zdravila, ki so za del bolnikov prinesla občutno izboljšanje kakovosti življenja.
Pomembno vlogo imajo tudi nefarmakološki ukrepi: redna telesna aktivnost, dosleden ritem spanja, tehnike obvladovanja stresa ter jasne meje v vsakdanjem tempu. Marsikdo se nauči prepoznati prve znake napada in takrat zavestno upočasniti, se umakniti v temen, tih prostor ter preprečiti hujši potek.
Življenje z omejitvami, ne brez življenja
Migrena zahteva stalno prilagajanje in sprejemanje lastnih omejitev, vendar to ne pomeni odpovedi aktivnemu življenju. Ključno je, da bolnik migreno obravnava kot resno bolezen, ne kot osebni neuspeh. Enako pomembno je tudi razumevanje okolice – družine, sodelavcev in delodajalcev.
Za mnoge je prvi korak k boljšemu življenju z migreno prav priznanje, da bolečina ni nekaj, kar je treba zgolj zdržati, temveč stanje, ki zahteva podporo, zdravljenje in dolgoročno strategijo obvladovanja.
