Cene zlata so se v četrtek nekoliko umaknile z nedavnih vrhov, pri čemer je trg zaznamoval predvsem vpliv okrepljenega ameriškega dolarja in previdnost vlagateljev pred objavo ključnih podatkov o razmerah na trgu dela v Združenih državah Amerike. Ti podatki bi lahko pomembno vplivali na pričakovanja glede nadaljnjih potez ameriške centralne banke, obenem pa vlagatelji spremljajo tudi zaostrovanje pritiska Washingtona na Venezuelo.
Na promptnem trgu je zlato v zgodnjih jutranjih urah izgubilo 0,3 odstotka vrednosti in zdrsnilo na 4.440,67 dolarja za unčo, potem ko je v prejšnji trgovalni seji doseglo najvišjo raven v več kot enem tednu. Podobno gibanje so zabeležile tudi terminske pogodbe za zlato z dobavo februarja, ki so se znižale na 4.449,60 dolarja za unčo.
Zlato je trenutno približno 110 dolarjev oddaljeno od zgodovinskega rekorda pri 4.549,71 dolarja za unčo, doseženega 29. decembra. Analitiki poudarjajo, da rast cene omejujeta predvsem moč ameriške valute in unovčevanje dobičkov po izrazitem decembrskem vzponu. Krepitev dolarja namreč praviloma zmanjšuje privlačnost zlata za vlagatelje, ki uporabljajo druge valute.
Trg dela
Sveži podatki iz ZDA so že v sredo pokazali znake ohlajanja trga dela. Število prostih delovnih mest se je novembra znižalo na najnižjo raven v zadnjih 14 mesecih, tempo zaposlovanja pa se je upočasnil, kar kaže na manjše povpraševanje po delovni sili. Vlagatelji bodo zato v petek posebno pozornost namenili objavi podatkov o zaposlenosti v nekmetijskem sektorju, saj bi ti lahko ponudili dodatne usmeritve glede prihodnje denarne politike ameriške centralne banke.
Gibanja pri drugih plemenitih kovinah
Tudi druge plemenite kovine so se v četrtek znašle pod pritiskom. Srebro je po decembrskem rekordu pri 83,62 dolarja za unčo zdrsnilo za 0,4 odstotka na 77,85 dolarja. Pri banki HSBC ocenjujejo, da bi se cena srebra v letu 2026 lahko gibala v razponu med 58 in 88 dolarji za unčo. Razlogi za takšno napoved so omejena fizična ponudba, močno naložbeno povpraševanje in visoke cene zlata, obenem pa opozarjajo na možnost kasnejše korekcije trga.
Platina je na promptnem trgu izgubila 0,8 odstotka in padla na 2.288,23 dolarja za unčo, potem ko je v začetku tedna dosegla rekordnih 2.478,50 dolarja. Paladij se je pocenil za 0,5 odstotka na 1.756,42 dolarja za unčo.
Nafta in finančni trgi
Na energetskih trgih so se cene nafte v četrtek nekoliko pobrale po padcih v začetku tedna, ki so bili povezani s pričakovanji o večji proizvodnji venezuelske surove nafte. Ameriška lahka nafta se je podražila za 0,7 odstotka na 56,38 dolarja za sod, medtem ko je severnomorska nafta brent pridobila 0,68 odstotka in dosegla 60,37 dolarja za sod.
Na delniških trgih pa je bilo razpoloženje mešano. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske se je gibal med dobički in izgubami, japonski Nikkei pa je izgubil 0,74 odstotka. Terminske pogodbe na ameriški tehnološki indeks Nasdaq so se znižale za 0,02 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe za indeks S&P 500 rahlo pridobile 0,05 odstotka. Evropske terminske pogodbe so se trgovale nižje.
Na valutnih trgih je japonski jen nekoliko oslabel na raven 156,91 jena za dolar, indeks dolarja pa je ostal razmeroma stabilen pri vrednosti 98,77, kar je dodatno prispevalo k pritisku na cene plemenitih kovin.
