Pri dolgotrajnem sedečem delu se skoraj vsak prej ali slej vpraša, ali bi bila velika fitnes žoga boljša izbira kot klasični pisarniški stol. Na družbenih omrežjih in v wellness vsebinah se pogosto pojavlja kot skoraj idealna rešitev za hrbet, boljšo držo in “aktivno sedenje”. V praksi pa je slika precej bolj niansirana.
Sedenje na žogi zahteva stalno ohranjanje ravnotežja, kar pomeni, da so mišice trupa ves čas rahlo aktivne. To se sliši dobro, vendar ima tudi drugo plat. Po približno 20 do 30 minutah se mišice začnejo utrujati, kar se hitro pozna na drži. Medenica se pogosto nagne nazaj, spodnji del hrbta se zaokroži, ramena pa zdrsnejo naprej.
Pri klasičnem pisarniškem stolu, če je pravilno nastavljen, ledveni del hrbta dobi oporo, teža telesa se enakomerneje porazdeli, telo pa lahko dlje časa ostane v nevtralnem položaju. Na žogi te opore ni, zato se ob utrujenosti poveča obremenitev hrbtenice in mišic, ki so že tako pogosto preobremenjene.
Pogosta težava je tudi stabilnost. Med tipkanjem, telefoniranjem ali obračanjem proti sodelavcem se telo na žogi stalno prilagaja, kar dolgoročno pomeni več mikroobremenitev in manj natančne drže, kot jo omogoča dober delovni stol.
Kdaj ima žoga vendarle smisel
Čeprav žoga ni primerna kot stalni sedež, ima lahko svojo vlogo kot kratkotrajna menjava položaja. V tem primeru deluje podobno kot raztezanje ali kratek sprehod po pisarni – ne rešuje težav sama po sebi, pomaga pa prekiniti statično obremenitev.
Najpogosteje se kot uporabno izkaže:
- sedenje na žogi za 10 do 20 minut,
- nekajkrat na dan,
- predvsem v delih dneva, ko se pojavi utrujenost in togost v križu.
V tem času se res nekoliko bolj aktivirajo mišice trupa, hkrati pa žoga deluje kot opomnik, da telo ni ustvarjeno za večurno nepremično sedenje. Ko se pojavi prva utrujenost ali občutek nestabilnosti, je smiselno vrniti se na stol.
Zakaj samo zamenjava sedeža ne reši težave
Ne glede na to, ali sediš na stolu ali na žogi, telo še vedno ostaja v sedečem položaju. Težava sodobnega dela ni le v tem, na čem sedimo, ampak predvsem v tem, kako dolgo sedimo brez prekinitve.
Tudi najbolj ergonomičen stol ne prepreči:
- upočasnjenega krvnega obtoka v nogah,
- zakrčenih kolkov,
- povečane napetosti v vratu in ramenih.
Zato se v ergonomiji vse bolj poudarja načelo menjavanja položajev, ne pa iskanje “popolnega” sedišča.
Kaj se v praksi izkaže kot bolj učinkovito
Pri dolgotrajnem delu za računalnikom se kot najbolj uporabna kombinacija pokaže:
- kakovosten nastavljiv pisarniški stol z dobro ledveno oporo,
- občasno delo stoje, če je miza nastavljiva po višini,
- kratki aktivni premori na vsako uro, tudi če trajajo le 2 do 3 minute.
V tak režim se lahko žoga vključi kot ena od oblik aktivnega odmora, ne pa kot stalna zamenjava stola. Nekateri jo uporabljajo tudi za kratke telefonske pogovore ali branje dokumentov, ko ni potrebna povsem stabilna drža za tipkanje.
Kako žogo vključiti brez škode za hrbet
Če jo želiš uporabljati, je pomembno tudi, da je pravilne velikosti. Ko sediš na njej, morajo biti kolena približno v višini kolkov ali rahlo nižje, stopala pa stabilno na tleh. Premajhna ali prevelika žoga še dodatno poveča nestabilnost in obremenitve.
Smiselno je tudi, da žogo uporabljaš zavestno, ne avtomatsko. Če opaziš, da se začneš sesedati ali loviti ravnotežje, je to znak, da je čas za menjavo položaja, ne za vztrajanje na žogi.
V praksi se tako izkaže, da žoga ni čudežna rešitev za pisarniški hrbet, lahko pa je uporaben pripomoček v širši sliki skrbi za telo med delovnim dnem, kjer imajo glavno vlogo redno gibanje, razbremenjevanje statičnih položajev in osnovna ergonomija delovnega prostora.
