Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je ministrstvo za delo pozvala, naj določi novo višino denarne socialne pomoči, potem ko je zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov pokazal več kot 30-odstotno rast glede na leto 2022.
Kot so izpostavili v ZSSS, zakon o socialno varstvenih prejemkih določa, da mora ministrstvo na podlagi primerljive metodologije najmanj vsakih 6 let ugotoviti višino minimalnih življenjskih stroškov, ob preseženi razliki 15 odstotkov pa določiti nov osnovni znesek minimalnega dohodka. „Če razlika v višini med novo in zadnje ugotovljenimi kratkoročnimi življenjskimi stroški preseže 15 odstotkov, mora ministrstvo določiti novo višino osnovnega zneska minimalnega dohodka. Kot kratkoročni minimalni življenjski stroški se štejejo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje,“ so navedli.
Najnovejši izračun je decembra 2025 opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja. Po teh podatkih kratkoročni minimalni življenjski stroški znašajo 643,41 evra, kar je 31,7 odstotka več kot ob zadnjem izračunu leta 2022, ko so znašali 488,58 evra. Trenutna denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša 494,09 evra na mesec.
Razkorak med pomočjo in izračunanimi stroški
V ZSSS opozarjajo, da je s tem izpolnjen zakonski pogoj za določitev nove višine denarne socialne pomoči, hkrati pa so na ta znesek vezane tudi druge pravice, med drugim cenzus za varstveni dodatek in plačilo prispevka za osnovno zdravstveno zavarovanje. „Prejemniki denarne socialne pomoči danes prejemajo dohodek, ki je za 149,32 odstotka nižji od novega uradno določenega minimuma kratkoročnih življenjskih stroškov. Že tako neusklajen znesek se je po letu 2022 usklajeval le z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin,“ so izpostavili.
Po njihovih navedbah takšne prilagoditve ne zadoščajo za pokrivanje osnovnih življenjskih potreb. „K letni inflaciji že dalj časa največ prispevajo podražitve hrane in brezalkoholnih pijač ter stroški, povezani z bivanjem. Ti izdatki v gospodinjstvih z najnižjimi dohodki predstavljajo največji delež vseh izdatkov, kar neposredno znižuje kupno moč in življenjski standard,“ so opozorili.
V obdobju od oktobra 2022 do decembra 2025 so se po njihovih podatkih cene hrane in brezalkoholnih pijač povečale za 16,8 odstotka, pri čemer so se cene posameznih skupin zvišale še bolj, med drugim sadja za 30 odstotkov in mesa za 17,3 odstotka.
Rast števila revnih gospodinjstev
ZSSS se sklicuje tudi na podatke statističnega urada, po katerih se število oseb, ki živijo pod pragom tveganja revščine, povečuje. Leta 2022 je z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine živelo 251.000 oseb, leta 2023 264.000, leta 2024 pa 276.000 oseb, med njimi 43.000 otrok, kar je 25.000 več kot leta 2022.
Prag tveganja revščine je leta 2024 znašal 981 evrov na mesec za samsko osebo, 2.060 evrov za štiričlansko družino in 1.472 evrov za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok. Stopnja tveganja revščine je bila 13,2 odstotka, najvišja pa med starejšimi od 65 let, kjer je dosegla 22,5 odstotka, v primerjavi z 18,9 odstotka leta 2022.
„Povišanje denarne socialne pomoči bo neposredno vplivalo na zmanjšanje revščine najbolj materialno ogroženih ter na njihovo večjo vključenost v družbo in v svet dela,“ so poudarili v ZSSS.
Sindikat zato ministrstvo za delo poziva, naj osnovni minimalni dohodek oziroma denarno socialno pomoč ter z njo povezani cenzus za varstveni dodatek na novo določi skladno z novim zneskom kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov. Po njihovih navedbah bi se s tem izboljšal materialni položaj samskih gospodinjstev, enostarševskih družin, dolgotrajno brezposelnih, invalidov in starejših ter drugih, ki si zaradi življenjskih okoliščin ne morejo sami zagotoviti preživetja. „Dostojna socialna pomoč je tudi ustavna pravica, zato naj ne bo le formalna, temveč tudi dejanska,“ so še navedli.
