Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je leto 2025 v delu obveznega zdravstvenega zavarovanja zaključil s primanjkljajem prihodkov nad odhodki v višini 86,1 milijona evrov, hkrati pa brez lastnih rezerv, s katerimi bi lahko v prihodnje blažil morebitne finančne šoke. V istem času se je v blagajni za dolgotrajno oskrbo nabral presežek 143 milijonov evrov, predvsem zaradi počasnejšega zagona pravic in zamikov pri vzpostavitvi izvajalskih kapacitet.
Na ZZZS poudarjajo, da so v letu 2025 zagotovili nemoteno financiranje pravic zavarovanih oseb, vendar ob tem opozarjajo, da dinamika izdatkov vse bolj presega rast prihodkov, kar po njihovih ocenah zahteva spremembe v upravljanju sistema in strožjo povezavo med financiranjem in učinkovitostjo izvajalcev.
Predsednik upravnega odbora ZZZS Miroslav Smrekar je na novinarski konferenci izpostavil, da je bila stabilnost financiranja v letu 2025 kljub zahtevnim razmeram ohranjena. „V letu 2025 je ZZZS tudi v zahtevnih okoliščinah izpolnil svojo osnovno nalogo – zagotoviti stabilno financiranje pravic zavarovanih oseb. Pred nami pa je obdobje, ki bo zahtevalo premišljene odločitve in prilagajanje delovanja novim razmeram,“ je poudaril.
Prihodki pod načrtom, izdatki z dvomestno rastjo
Prihodki obveznega zdravstvenega zavarovanja so v letu 2025 znašali 5.759,9 milijona evrov, kar je 0,4 odstotka manj od načrtovanega. V primerjavi z letom 2024 so bili sicer višji za 8 odstotkov oziroma za 426,4 milijona evrov, kar na ZZZS pripisujejo predvsem rasti povprečne bruto plače in posledično višjim prispevkom, pa tudi transferjem iz državnega proračuna ter povračilom stroškov za zdravila.
Prispevki so predstavljali 89,5 odstotka vseh prihodkov oziroma 5.155,6 milijona evrov. Od tega je 86,2 odstotka izhajalo iz prispevkov po proporcionalni stopnji, 13,8 odstotka pa iz pavšalnega obveznega zdravstvenega prispevka, ki je znašal 37,17 evra mesečno. Del tega pavšala je bil krit iz državnega proračuna za socialno ogrožene osebe.
Kljub splošni rasti so bili prihodki od prispevkov za 29 milijonov evrov nižji od načrtovanih. Na ZZZS opozarjajo, da je bil decembrski izpad povezan z zakonodajnimi spremembami glede zimskega regresa ter z drugačno obdavčitvijo 13. plač in božičnic, kar je vplivalo na nižja vplačila ob koncu leta.
Na strani odhodkov so izdatki dosegli 5.846,0 milijona evrov in so bili za 11,3 odstotka višji kot leto prej. Največji delež, 67,6 odstotka, so predstavljali odhodki za zdravstvene storitve v višini 3.953,7 milijona evrov. Rast teh izdatkov je bila 12,6-odstotna, pri čemer je bil pomemben dejavnik vključitev plačne reforme v cene storitev ter širitev obsega programov.
Končni obračuni zdravstvenih storitev bodo sicer zaključeni šele po poračunih v začetku leta 2026, kar pomeni, da se lahko posamezne postavke še nekoliko spremenijo.
Zdravila in pripomočki kot trajni vir pritiska
Skupni odhodki za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva so znašali 1.037,6 milijona evrov oziroma 17,6 odstotka vseh odhodkov obveznega zavarovanja. Samo za zdravila je zavod namenil 853,2 milijona evrov, kar je 9,5 odstotka več kot leto prej.
Na ZZZS pojasnjujejo, da rast izhaja iz večje količine predpisanih zdravil, sprememb v strukturi predpisovanja v smeri novejših in dražjih terapij ter uvedbe novih zdravil. Ob tem izpostavljajo, da so v letu 2025 prejeli 104,2 milijona evrov povračil stroškov na podlagi dogovorov s farmacevtskimi družbami, kar po njihovih navedbah deloma ublaži dejansko rast izdatkov za zdravila.
Odhodki za medicinske pripomočke so znašali 170,1 milijona evrov in so se povečali za 13 odstotkov, predvsem zaradi širitve pravic in popravkov cenovnih standardov. Najvišjo relativno rast so imeli izdatki za cepiva, ki so se povečali za 42,4 odstotka, kar na ZZZS povezujejo s širitvijo programov cepljenja, med drugim proti klopnemu meningoencefalitisu ter ošpicam, mumpsu in rdečkam.
Izdatki za zdravljenje v tujini in po mednarodnih sporazumih so dosegli 104,1 milijona evrov, kar je 8,1 odstotka več kot leto prej.
Absentizem: zmernejša rast zaradi interventnih ukrepov
Denarne dajatve za nadomestila plač in potne stroške so znašale 679,2 milijona evrov, od tega skoraj v celoti nadomestila za začasno zadržanost od dela. V primerjavi z letom 2024 so se ti izdatki povečali za 6 odstotkov.
Na ZZZS poudarjajo, da je rast ostala zmernejša zaradi interventne zakonodaje, ki je del obveznosti nadomestil prenesla nazaj na delodajalce in omejila najvišjo višino nadomestil. Opozarjajo tudi na preventivni učinek napovedanih zakonodajnih sprememb, ki naj bi že vplivale na ravnanja v sistemu.
Zamik obveznosti in izčrpane rezerve
V zaključnih ugotovitvah ZZZS opozarja, da ob koncu leta 2025 ni imel več lastnih virov, s katerimi bi lahko financiral morebitne prihodnje primanjkljaje. Zaradi izpada prihodkov v zadnjem delu leta in pomanjkanja rezerv je del zapadlih obveznosti v višini 24 milijonov evrov prenesel v plačilno leto 2026, kar za tekoče leto pomeni dodatno finančno obremenitev.
Nasprotno je bil v sistemu dolgotrajne oskrbe ustvarjen presežek, saj so prihodki iz prispevkov, ki se plačujejo od 1. julija 2025, presegli izdatke zaradi počasnejšega zagona pravic in zamikov pri zagotavljanju izvajalskih zmogljivosti. Po navedbah ZZZS bodo ta sredstva porabljena v prihodnjih letih, ko se bo obseg storitev povečeval.
„Zgolj ohranjanje obstoječih pristopov ne bo več zadostovalo“
Generalni direktor ZZZS Robert Ljoljo je ob predstavitvi podatkov opozoril, da finančni trendi kažejo na potrebo po spremembi upravljanja zdravstvene blagajne. „ZZZS vstopa v obdobje, ko zgolj ohranjanje obstoječih pristopov ne bo več zadostovalo. Naša ključna naloga je povečati učinkovitost porabe sredstev in zagotoviti večjo vrednost za vsak porabljen javni evro,“ je poudaril.
Na zavodu izpostavljajo, da že izvajajo ukrepe, kot so krepitev vloge aktivnega kupca zdravstvenih storitev, posodabljanje modelov plačevanja, večji nadzor nad upravičenostjo bolniških odsotnosti, racionalizacija napotitev ter uporaba podatkovne analitike pri odločanju. „Financiranje mora biti vse bolj povezano z doseženimi rezultati in učinkovitostjo izvajalcev. To pomeni več preglednosti in jasnejšo odgovornost, brez poseganja v pravice zavarovancev,“ poudarjajo na ZZZS.
Za leto 2026 ZZZS napoveduje ohranjanje obsega zdravstvenih programov in nadaljnje izboljševanje dostopnosti storitev, ob hkratnem večjem poudarku na obvladovanju rasti izdatkov, zlasti na področju zdravil, medicinskih pripomočkov in absentizma. Posebna pozornost bo namenjena tudi stabilizaciji sistema dolgotrajne oskrbe, kjer se bodo z nadaljnjim uveljavljanjem pravic povečevali tudi izdatki iz prispevkov, zbranih v letu 2025.
Na ZZZS ob tem poudarjajo, da bodo vztrajali pri ukrepih, ki krepijo učinkovitost porabe sredstev in omogočajo stabilno financiranje pravic tudi ob nadaljnjih pritiskih na javne finance.
