Evropska unija pred uvedbo novega ogljičnega davka za cestni promet in stavbe pospešeno išče načine, kako omiliti njegov socialni vpliv. Evropska investicijska banka bo zato državam članicam zagotovila 3 milijarde evrov predhodnega financiranja, namenjenega blaženju pričakovanega zvišanja stroškov energije, ki bo spremljalo razširitev sistema trgovanja z emisijami ETS2.
Nova sredstva bodo na voljo še pred začetkom veljavnosti sistema, ki je bil po političnih pritiskih prestavljen na leto 2028. Skupaj s 4 milijardami evrov, ki so bile že predhodno namenjene v Sklad za socialno podnebje, bo imela Unija do tega leta na razpolago skupno 7 milijard evrov za zaščito gospodinjstev pred cenovnimi šoki.
Do odločitve o predplačilu je prišlo po večmesečnih opozorilih Evropskega parlamenta, da bi razširitev oblikovanja cen ogljika lahko nesorazmerno prizadela najranljivejše skupine prebivalstva. Zakonodajalci so opozarjali, da bodo višje cene goriv in ogrevanja občutili državljani, ki se že soočajo z dragimi stanovanjskimi stroški in visokimi računi za energijo.
Poslanci so v pozivih Evropski komisiji poudarjali, da naložbe v javni promet, energetske prenove stavb in alternativne oblike mobilnosti potrebujejo čas, preden se pokažejo konkretni učinki. Brez zgodnjih in ciljno usmerjenih ukrepov bi lahko ETS2 v javnosti postal zaznan predvsem kot finančno breme, ne pa kot podnebni instrument.
Tudi po mnenju dela evropskih zakonodajalcev obstaja tveganje, da bi novi davek utrdil predstavo o podnebni politiki, ki jo oblikujejo politične elite brez stika z vsakdanjim življenjem ljudi.
Kako naj bi deloval ETS2
Sistem ETS2 bo energetska podjetja zavezal k nakupu dovoljenj za izpuste ogljika iz cestnega prometa in stavb. Posledično se bodo fosilna goriva podražila, kar naj bi spodbudilo prehod na električna vozila, uporabo toplotnih črpalk in večjo energetsko učinkovitost.
Ocene kažejo, da bi lahko ta mehanizem do leta 2030 zmanjšal emisije CO2 za 42 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2005. A hkrati bo vplival neposredno na vsakdanje stroške prebivalstva, kar je sprožilo politične pomisleke in zahteve po zaščitnih ukrepih, navaja Euronews.
Prihodki iz ETS2 se bodo po začetku veljavnosti znatno povečali, države članice pa jih bodo morale usmerjati v Sklad za socialno podnebje ter v nacionalne ukrepe za blaženje rasti cen.
Evropska investicijska banka bo sredstva zagotovila v obliki posojil, države pa se bodo zavezale, da bodo prihodnje prihodke iz ETS2 vračale v tako imenovano podnebno banko EU. Tako Komisija kot EIB dopuščata možnost dodatnih obrokov financiranja.
Energetski think tank EPICO je ocenil, da predplačilo samo po sebi ne pomeni sistemskega preboja, vendar lahko kratkoročno pomaga državam pri pripravi na družbene posledice novega sistema.
Razprava o električni mobilnosti in zamik uvedbe
Del razprav se osredotoča tudi na socialne najemne sheme za električna vozila. Po ocenah okoljskih organizacij bi lahko takšni modeli do leta 2032 omogočili prehod na električne avtomobile milijonom gospodinjstev z nižjimi dohodki, zlasti na podeželju. Kot primer se pogosto navaja francoski sistem najema električnih vozil pod 25.000 evrov z mesečnimi obroki med 130 in 215 evri.
Ogljični davek za cestni promet in stavbe bi moral sprva začeti veljati leta 2027, vendar je bil zaradi skrbi glede socialnih učinkov prestavljen na leto 2028. Nekatere države, med njimi Poljska, Madžarska in Češka, so zahtevale še daljši odlog, pri čemer so opozarjale na nepripravljenost svojih gospodarstev.
Zagovorniki električne mobilnosti pa svarijo, da bi nadaljnje odlašanje pomenilo zgolj več onesnaževanja in dodatne zamude pri razogljičenju prometa. Po njihovem mnenju je treba dodatno leto izkoristiti za aktivno pripravo, da se ETS2 uvede na socialno pravičnih in predvidljivih temeljih.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-19-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
