Na Hrvaškem se po uspešnem začetku leta pripravljajo na turistični vrhunec leta. V Hrvaški turistični skupnosti (HTZ) pričakujejo dobro poletno sezono in močan prispevek slovenskih gostov, pri katerih kljub negotovim razmeram in rasti cen goriv ne opažajo sprememb v rezervacijah.
Hrvaški minister za turizem in šport Tonči Glavina se je po velikonočnih praznikih srečal s predstavniki turističnega sektorja in nujnih služb. Ob tem je izpostavil, da se pozitivni trendi iz lanskega rekordnega leta nadaljujejo tudi letos, a da je zaradi globalne negotovosti potrebna previdnost, zlasti zaradi izrazitejšega trenda rezervacij v zadnjem trenutku.
Spomnil je, da je Hrvaška v prvih treh mesecih letos zabeležila več kot 1,1 milijona prihodov in tri milijone prenočitev, kar pomeni devetodstotno rast prihodov in osemodstotno rast prenočitev glede na enako obdobje lani. Pri tem ni omenil, da je bil obisk med velikonočnimi prazniki za petino slabši kot lani.
V času podaljšanega velikonočnega vikenda letos, od 3. do 6. aprila, je bilo na Hrvaškem ustvarjenih več kot 500.000 nočitev, medtem ko jih je bilo lani, ko je podaljšani velikonočni vikend koledarsko padel na obdobje med 18. in 21. aprilom, več kot 620.000.
Razlike pri veliki noči, gorivo brez vpliva na rezervacije
Direktor HTZ Kristjan Staničić razlike ne pripisuje rasti cen pogonskih goriv zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ali drugim trendom, temveč koledarskemu učinku. Kot je poudaril za STA, to potrjuje tudi primerjava z letom 2024, ko je bil podaljšan velikonočni vikend prav tako v začetku aprila, zabeležili pa so 405.000 prenočitev.
Rast cen goriva in prevoza po njegovih ocenah ne vpliva na prihod gostov s ključnih trgov, kot so Nemčija, Avstrija in Slovenija. To potrjuje rast turističnega prometa v prvih treh mesecih letošnjega leta, pri čemer je izpostavil desetodstotno rast prenočitev gostov iz Slovenije, 30-odstotno rast prenočitev gostov iz Avstrije ter rast iz Nemčije (26 odstotkov), Poljske (osem odstotkov) in Madžarske (devet odstotkov).
Velika noč tradicionalno pomeni prvi večji priliv gostov. Z letošnjimi rezultati so v HTZ “zelo zadovoljni”, pozitivni trendi pa so se po njihovih navedbah nadaljevali tudi po praznikih. Za maj pričakujejo stabilne razmere, njihov cilj pa je nadaljnja krepitev prometa v pred- in posezoni.
Previdnost pri napovedih, struktura trgov stabilna
Direktor HTZ poudarja, da v trenutnih razmerah končnih ocen celotne turistične sezone še ne morejo podati. “Tako kot globalni turistični sektor moramo situacijo spremljati sproti. Prvo podrobnejšo oceno predsezone bomo lahko podali po koncu junija,” je pojasnil za STA.
Struktura trgov, s katerih Hrvaška ustvarja največ prihodov in nočitev, je po njegovih besedah že več let stabilna. Več kot 80 odstotkov prometa prihaja iz evropskih trgov, domači trg pa prispeva približno 12 odstotkov.
Med najštevilčnejšimi tujimi gosti so Nemci, Slovenci, Avstrijci, Poljaki, Čehi, Britanci, Italijani, Madžari, Slovaki, državljani Bosne in Hercegovine in Nizozemci.
Slovenija ostaja zvest in ključen trg
Slovenski gostje so tradicionalno med najpomembnejšimi na Hrvaškem, pričakovanja HTZ glede njihovega obiska pa so visoka tudi za to sezono.
“Iz Slovenije v prvih treh mesecih beležimo rast prihodov za osem odstotkov in prenočitev za 10 odstotkov, slovenski gostje pa so bili med najštevilčnejšimi tudi za veliko noč. Tudi letos pričakujemo njihov močan prispevek, saj gre za drugo najpomembnejše tuje tržišče, takoj za Nemčijo,” je dejal Staničić.
Sprememb pri rezervacijah iz Slovenije ob rasti cen goriv in splošni negotovosti ne opažajo.
“Hrvaška ostaja za Slovence bližnja, lahko dostopna in dobro poznana turistična destinacija. Slovenija ostaja zelo zvest trg, kar potrjujejo stalni in ponovni prihodi, zlasti v segmentu kampiranja in zasebnih nastanitev,” je poudaril.
Konkurenčnost in opozorilo glede cen
Pomen Hrvaške kot dostopne in varne destinacije je izpostavil tudi minister Glavina. Kot ključen dejavnik pri izbiri destinacije pa je navedel cenovno konkurenčnost.
Direktor HTZ neposrednega odgovora na vprašanje, ali je Hrvaška še vedno konkurenčna državam, kot so Grčija, Turčija ali Španija, ni podal, je pa poudaril, da se država pozicionira kot destinacija z dobrim razmerjem med ceno in kakovostjo.
“Hrvaška ni ne najdražja ne najcenejša destinacija. Konkurenčnost ne temelji izključno na ceni, temveč na celotni izkušnji,” je dodal.
Glavina pa je ob tem opozoril, da morajo deležniki ravnati odgovorno in morebitnih izgub ne prenašati neposredno na goste.
“Potencialne izgube bi bilo smiselno razumeti kot vložek v prihodnost in jih porazdeliti po verigi vrednosti. Če bomo vse prenesli na uporabnika, se lahko znova znajdemo v položaju, ko ne bomo več dovolj konkurenčni,” je poudaril.
