Izpostava Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Kranj je pripravila posodobljeno oceno ogroženosti Gorenjske regije zaradi pojava posebno nevarnih bolezni živali, ki kaže, da regija kljub posodobljenim podatkom ostaja v 3. razredu ogroženosti. V dokumentu so poudarili, da gre za nadgradnjo prejšnje ocene, pri čemer so bili upoštevani novejši podatki o staležu živali in posodobljene strokovne podlage.
V Izpostavi URSZR Kranj so navedli, da nova različica ocene temelji na podatkih iz obdobja 2020–2024, ki nadomeščajo starejše podatke iz leta 2019. Ob tem so izpostavili, da spremembe niso vplivale na splošno razvrstitev regije, saj Gorenjska ostaja v istem razredu ogroženosti.
So pa opozorili, da so bile določene spremembe zaznane na lokalni ravni. Med drugim se je po njihovih navedbah povečala ogroženost v občini Preddvor, ki je bila po novem uvrščena v višji razred ogroženosti. Hkrati so izpostavili, da so bile posodobljene tudi analize na ravni gospodarstev in občin, kar omogoča bolj natančno spremljanje tveganj.
V dokumentu so poudarili, da bolezni živali predstavljajo pomembno tveganje ne le za živinorejo, temveč tudi za širšo družbo. So navedli, da lahko bolezni povzročijo velike gospodarske izgube zaradi pogina živali, zmanjšane proizvodnje ter omejitev pri trgovanju.
Ob tem so opozorili, da nekatere bolezni predstavljajo tudi tveganje za zdravje ljudi, saj gre za zoonoze. Kot so izpostavili, je pravočasno odkrivanje ključnega pomena, saj se bolezni lahko širijo hitro – od posameznih primerov do obsežnih epizootij ali celo panzootij.
Med največjimi grožnjami tudi afriška prašičja kuga in ptičja gripa
Izpostava URSZR Kranj je navedla seznam posebej nevarnih bolezni živali, ki lahko prizadenejo regijo. Med njimi so izpostavili slinavko in parkljevko, afriško prašičjo kugo, klasično prašičjo kugo ter visoko patogeno aviarno influenco.
Opozorili so, da gre za bolezni, ki se praviloma ne pojavljajo pogosto v Evropski uniji, vendar zahtevajo takojšnje ukrepanje ob pojavu. Po njihovih navedbah lahko poleg neposrednih izgub povzročijo tudi obsežne posredne škode, kot so omejitve premikov živali in zmanjšana proizvodnja.
Posebej so izpostavili primer iz leta 2023, ko je bila na Gorenjskem potrjena prisotnost aviarne influence, kar je zahtevalo takojšnje ukrepe, vključno z usmrtitvijo perutnine in določitvijo zaščitnih območij.
Podnebne spremembe povečujejo tveganja
V oceni so poudarili tudi vpliv podnebnih sprememb na širjenje bolezni. Po njihovih navedbah se zaradi višjih temperatur in sprememb v okolju povečuje pojav vektorjev, kot so komarji in klopi, ki prenašajo bolezni.
Izpostavili so, da lahko podnebne spremembe vplivajo na pojav novih bolezni ali ponovno širjenje že znanih bolezni. Ob tem so opozorili na večjo verjetnost ekstremnih vremenskih dogodkov, ki dodatno obremenjujejo živinorejo in povečujejo tveganje za izbruhe bolezni.
V Izpostavi URSZR Kranj so navedli, da je za obvladovanje tveganj ključno učinkovito sodelovanje med veterinarskimi službami, državnimi organi in rejci živali. Ob tem so izpostavili pomen zgodnjega odkrivanja, obveščanja in takojšnjega ukrepanja.
Poudarili so, da morajo rejci vsak sum bolezni nemudoma prijaviti, saj lahko hitro ukrepanje prepreči širjenje bolezni. Prav tako so opozorili na pomen preventivnih ukrepov, kot so cepljenje, nadzor nad premiki živali ter ustrezni higienski ukrepi.
Po njihovih navedbah se ob potrditvi suma bolezni aktivirajo posebni mehanizmi, vključno z nacionalnimi in lokalnimi kriznimi skupinami, ki določijo nadaljnje ukrepe za zajezitev širjenja bolezni.
