Zajtrk velja za najpomembnejši obrok dneva, a po najnovejših ugotovitvah raziskovalcev ni pomembno le, kaj pojemo, temveč tudi, kdaj si ga privoščimo. Nova mednarodna študija opozarja, da odlašanje z zajtrkom ni nedolžna navada, ampak jo lahko spremljajo resne posledice za zdravje – od slabše presnove do povečanega tveganja za prezgodnjo smrt.
Študijo so izvedli raziskovalci iz Splošne bolnišnice Massachusetts in Univerze v Manchestru. V obdobju 22 let so spremljali skoraj 3000 odraslih, starih od 42 do 94 let. Rezultati so pokazali, da imajo tisti, ki zajtrkujejo zgodaj, boljše dolgoročne izglede za zdravje in daljšo življenjsko dobo.
Skupina, ki si je prvi obrok privoščila prej, je dosegla 10-letno stopnjo preživetja skoraj 90 odstotkov. Medtem pa se je ta številka pri tistih, ki so obroke prestavljali pozneje v dan, znižala na približno 87 odstotkov, navaja Health Shots. Raziskovalci so še natančneje izračunali, da se tveganje za smrt poveča za 8 do 11 odstotkov za vsako uro, ko zajtrk odložimo.
Ključna razlaga se skriva v cirkadianem ritmu – notranji uri našega telesa. Ta uravnava spalne vzorce, hormone in presnovo. Če s prvim obrokom predolgo odlašamo, porušimo naravni ritem in s tem vplivamo na to, kako učinkovito telo predeluje hranila, uravnava krvni sladkor ter shranjuje energijo.
Prepozno uživanje hrane je lahko povezano tudi z vnetnimi procesi in večjim tveganjem za srčno-žilne bolezni. Preprosto povedano: telo se na hrano odziva bolje v jutranjih urah, ko je presnova najbolj dejavna, kot pa pozneje čez dan.
Kdo najpogosteje zajtrkuje pozno?
Raziskava je pokazala, da pozno zajtrkovanje pogosto spremljajo tudi druge zdravstvene težave. Posamezniki, ki se prehranjujejo v kasnejših urah, imajo pogosteje kronične bolezni, motnje spanja, utrujenost in celo težave z anksioznostjo ali depresijo. Navada poznega zajtrka je pogosta pri t. i. nočnih pticah, ki zaradi zamaknjenih spalnih rutin preskočijo zgodnji obrok ali ga prestavijo daleč v dopoldne.
Strokovnjaki opozarjajo, da včasih pozni zajtrk ni le slaba navada, temveč simptom globljih zdravstvenih težav, ki zahtevajo pozornost.
Ugotovitve dopolnjujejo tudi druge znanstvene analize. Raziskava, objavljena v reviji Journal of Cardiovascular Development and Disease, je pokazala, da je izpuščanje zajtrka povezano s povečanim tveganjem za bolezni srca in višjo smrtnostjo zaradi vseh vzrokov. Poleg tega preskakovanje obrokov pogosto vodi do prenajedanja pozneje čez dan, kar dolgoročno prispeva k debelosti in presnovnim boleznim.
Res je, da nekatere študije kažejo, da lahko izpuščanje zajtrka zmanjša dnevni vnos kalorij – tudi do 400 kalorij manj –, a večina strokovnjakov poudarja, da kratkoročna izguba teže ni primerljiva s tveganji, ki jih prinaša porušen ritem prehranjevanja. Dosledni, uravnoteženi obroki ostajajo najboljši pristop za dolgoročno zdravje.
Foto: Pixabay
