Okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG) zahteva dopolnitev okoljskih in strokovnih podlag za načrtovano nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo. Opozarja predvsem na vprašanja varstva voda, hrupa, tovornega prometa in sodelovanja javnosti. Predlog državnega prostorskega načrta sicer še ni dokončen, pripombe nanj pa je mogoče oddati do 25. septembra.
AAG razvoju železniškega prometa načeloma ne nasprotuje, vendar meni, da predloga uredbe o državnem prostorskem načrtu v sedanji obliki ne bi smeli sprejeti brez dodatnih pojasnil in zavezujočih zaščitnih ukrepov.
Gre za stališče okoljske organizacije v okviru javne obravnave, ne za ugotovitev pristojnega državnega organa, da je projekt nezakonit ali okoljsko nesprejemljiv.
Načrtovana nadgradnja približno 30 kilometrov dolgega odseka predvideva dograditev drugega tira, povečanje prepustnosti proge ter višje hitrosti. Potniški vlaki naj bi lahko vozili s hitrostjo do 160 kilometrov na uro, tovorni pa do 100 kilometrov na uro.
Pomisleki glede voda in hrupa
V Alpe Adria Green menijo, da bi morale biti za posamezne odseke trase natančneje predstavljene hidrogeološke razmere, posegi na vodovarstvena območja in tveganja zaradi gradnje, odvodnjavanja ali morebitnega izlitja nevarnih snovi.
Organizacija zahteva tudi podrobnejšo presojo hrupa. Ta bi morala po njenem temeljiti na predvidenem dnevnem in nočnem številu potniških in tovornih vlakov, njihovih hitrostih in dolžinah ter številu prebivalcev, ki bi bili izpostavljeni hrupu.
AAG meni, da ne zadostuje zgolj rezervacija prostora za morebitne protihrupne ukrepe. Če obstaja verjetnost preseganja dovoljenih vrednosti, bi morali biti ukrepi po njihovem že v prostorskem načrtu določeni kot obvezni.
Posebno presojo zahtevajo tudi za načrtovano tovorno postajo v Naklem, predvsem zaradi možnih vplivov na prebivalce, kmetijska zemljišča, vode, kakovost zraka in nočni hrup.
Predlog še ni dokončen
Ministrstvo za okolje in prostor je dopolnjeni predlog državnega prostorskega načrta in okoljsko poročilo javno objavilo 10. avgusta. Javna objava bo trajala do 25. septembra, v tem času pa lahko zainteresirani pošljejo vprašanja in pripombe.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da so bile spremenjene rešitve pripravljene na podlagi pripomb iz javne razgrnitve leta 2024 in mnenj nosilcev urejanja prostora. Ponovna objava je namenjena tudi seznanitvi lastnikov zemljišč, ki so bila na novo vključena v območje načrta ali iz njega izločena.
AAG kljub temu zahteva jasen prikaz vseh sprememb in njihovih posledic ter preglednejšo primerjavo različnih variant trase in razporeditve potniškega ter tovornega prometa.
“Dobra železniška investicija mora biti tudi dobra okoljska in pravna rešitev,” poudarjajo v organizaciji.
Po koncu javne objave bo pripravljen končni predlog državnega prostorskega načrta. Uredbo bo lahko vlada sprejela šele po pridobitvi pozitivnih mnenj pristojnih nosilcev urejanja prostora. Ali bodo zaradi pripomb AAG potrebne dodatne spremembe, bo tako znano v nadaljevanju postopka.
