“Ima mamine oči, očetov nos in dedkov značaj.” Družine podobnosti opazijo že ob rojstvu, vendar genetika ne deluje kot seznam, na katerem bi bila vsaka lastnost jasno razdeljena med mamo in očeta. Otrok prejme približno polovico jedrne DNK od vsakega biološkega starša, končni videz, zdravje in vedenje pa nastanejo iz zapletene kombinacije številnih genov ter okolja.
Človek ima običajno 23 parov kromosomov, skupaj 46. Po eno kopijo vsakega kromosoma podeduje od mame in po eno od očeta. Nacionalni inštitut za raziskovanje človeškega genoma pojasnjuje, da polovica genoma izvira od biološke matere in polovica od biološkega očeta, vendar otrok ni genetska kopija nobenega od njiju.
Med nastajanjem jajčnih celic in semenčic se deli DNK premešajo. Zato lahko bratje in sestre istih staršev podedujejo precej različne kombinacije genskih različic – eden je podoben mami, drugi očetu, tretji pa presenetljivo spominja na babico.
Oči, lasje in obraz niso delo enega samega gena
Pogosta šolska razlaga pravi, da je rjava barva oči dominantna, modra pa recesivna. To je uporabna poenostavitev, vendar je prava slika precej zapletenejša. Na barvo oči vpliva več genov, predvsem njihovo delovanje pri nastajanju in razporejanju pigmenta melanina.
Podobno velja za barvo in obliko las, ten kože, višino ter obrazne poteze. Otrok lahko podeduje očetovo obliko obraza, vendar se na njem izrazijo poteze, ki so bile navzoče tudi v materini družini.
Ameriški Nacionalni inštitut za splošne medicinske znanosti pojasnjuje, da lahko celo sorojenci zaradi genetskega premešanja prejmejo zelo različne kombinacije DNK.
Kaj res prihaja skoraj izključno od mame?
Poleg DNK v jedru celice imamo majhno količino DNK tudi v mitohondrijih, ki sodelujejo pri pridobivanju energije. Mitohondrijsko DNK otrok praviloma podeduje od matere, ker zarodek mitohondrije večinoma prejme iz jajčne celice. genome.gov
To ne pomeni, da otrok “energijo”, športne sposobnosti ali vzdržljivost preprosto podeduje po mami. Mitohondrijska DNK vsebuje le majhen del vseh genetskih navodil, na telesne sposobnosti pa vplivajo še številni jedrni geni, zdravje, trening, prehrana in okolje.
Kaj otrok dobi od očeta?
Pri običajnem kromosomskem razvoju jajčna celica prispeva kromosom X, semenčica pa X ali Y. Očetov prispevek tako določi, ali bo zarodek dobil kombinacijo XX ali XY. Sin običajno prejme kromosom Y od očeta, hči pa enega od svojih kromosomov X.
Toda iz tega ne moremo sklepati, da so vse lastnosti sina povezane z očetom ali vse lastnosti hčere z mamo. Večina genov ni na spolnih kromosomih, temveč na preostalih 22 parih, ki jih otrok prejme od obeh staršev.
Je inteligenca res podedovana po mami?
Trditev, da otrok inteligenco podeduje predvsem ali izključno po materi, je pretirana. Na kognitivne sposobnosti vpliva veliko število genetskih različic z obeh strani, pomembno vlogo pa imajo tudi razvoj pred rojstvom, prehrana, zdravje, izobraževanje, spanje, odnosi in druge izkušnje.
Enako previdni moramo biti pri značaju. Otrok lahko podeduje določene nagnjenosti, povezane s temperamentom, vendar se osebnost oblikuje v stalnem prepletu biologije in okolja.
Tudi tveganje za bolezni ni vedno usoda
Nekatere bolezni ali lastnosti so močno povezane s posamezno gensko različico. Pri številnih pogostih stanjih, denimo sladkorni bolezni, srčno-žilnih boleznih ali nekaterih rakih, pa sodeluje veliko genov skupaj z življenjskimi in okoljskimi dejavniki.
Lastnosti, na katere vpliva več genov, imenujemo poligenske. Mednje sodita tudi višina in barva kože, pri številnih pa ima pomemben vpliv še okolje.
Otrok torej ne podeduje urejenega paketa maminih in očetovih značilnosti. Dobi enkratno premešano kombinacijo obeh – z genetskimi sledmi njunih staršev in številnih generacij pred njimi.










