Zalivska kriza se iz geopolitičnega tveganja vse hitreje spreminja v konkreten operativni in stroškovni problem za slovensko gospodarstvo, kaže analiza Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Analiza je pripravljena na podlagi ankete med 56 srednje velikimi in velikimi podjetji iz ključnih gospodarskih panog.
V raziskavi sodelujoča podjetja predstavljajo približno 8,5 milijarde evrov prihodkov, 1,8 milijarde evrov dodane vrednosti in okoli 24 tisoč zaposlenih. To pomeni približno šest odstotkov prihodkov slovenskih družb, 5,2 odstotka dodane vrednosti in približno tri odstotke slovenskega bruto domačega proizvoda.
Med sodelujočimi podjetji jih je 86 odstotkov srednje velikih ali velikih. Največ jih prihaja iz živilske industrije, cestnega transporta in logistike, kovinske industrije, kemične industrije in elektronike.
Dobavne verige pod pritiskom
Kar 45 odstotkov podjetij kot glavni razlog za motnje navaja podaljšane dobavne roke iz Azije zaradi razmer v Hormuški ožini, 36 odstotkov pa kombinacijo več dejavnikov, povezanih z logistiko in geopolitičnimi omejitvami. Dodatnih 13 odstotkov podjetij opozarja na težave z izdelki, izdelanimi na Bližnjem vzhodu.
V zadnjih 30 dneh je 41 odstotkov podjetij zaznalo zamude pri dobavah, 18 odstotkov delno nedosegljivost surovin ali polizdelkov, osem odstotkov pa popolno nedostopnost posameznih materialov. Brez motenj je bilo le 34 odstotkov podjetij.
Med podjetji, ki se soočajo z zamudami, jih 47 odstotkov poroča o zamudah med enim in štirimi tedni, 38 odstotkov o zamudah do enega tedna, 13 odstotkov pa že o zamudah med enim in tremi meseci.
Pri oceni kritičnosti motenj jih 52 odstotkov meni, da so razmere srednje kritične in povzročajo višje stroške brez večjih zastojev. Dodatnih 21 odstotkov položaj ocenjuje kot visoko kritičen, 12 odstotkov pa kot zelo visoko kritičen. Le 15 odstotkov podjetij meni, da so motnje trenutno nizko kritične.
Analiza kaže tudi na zelo nizko toleranco podjetij do daljših zamud. Pri 25 odstotkih podjetij poslovanje postane resno ogroženo že pri zamudah med enim in tremi tedni, pri dodatnih 25 odstotkih pa pri zamudah okoli enega meseca. Za 14 odstotkov podjetij so kritične že zamude, daljše od enega meseca.
Energetika, transport in petrokemija pod največjim udarom
Kar 86 odstotkov podjetij zaznava močan cenovni pritisk pri energentih in gorivih, 78 odstotkov pri transportnih storitvah, 52 odstotkov pa pri petrokemičnih proizvodih.
Pri energentih 35 odstotkov podjetij pričakuje podražitve nad 20 odstotkov, dodatnih 42 odstotkov pa opozarja na izrazito nestanovitna nihanja cen. Večina podjetij pričakuje, da bodo visoke cene vztrajale najmanj tri do šest mesecev.
Pri petrokemičnih proizvodih 44 odstotkov podjetij pričakuje podražitve med 10 in 20 odstotki, pri gnojilih pa kar 67 odstotkov podjetij pričakuje rast cen nad 20 odstotkov. Tudi pri transportu 85 odstotkov podjetij pričakuje dodatno rast stroškov med pet in 20 odstotki.
Kljub rasti vhodnih stroškov jih podjetja večinoma ne morejo prenesti na kupce. Le 16 odstotkov podjetij stroške v celoti prenese v prodajne cene, 64 odstotkov le delno, 12 odstotkov minimalno, devet odstotkov pa jih sploh ne more prenesti.
Glavne ovire ostajajo močni konkurenčni pritiski, ki jih navaja 83 odstotkov podjetij, pritisk kupcev pri 69 odstotkih ter dolgoročne pogodbe s fiksnimi cenami pri 49 odstotkih podjetij.
Podjetja ustavljajo investicije in prilagajajo poslovanje
Na razmere se podjetja odzivajo z različnimi ukrepi. Kar 71 odstotkov jih že spreminja cenike, 57 odstotkov išče alternativne dobavitelje, 48 odstotkov zamika investicije, tretjina povečuje zaloge ali spreminja transportne poti.
Zaradi pritiska na stroške 36 odstotkov podjetij načrtuje nižjo rast plač, 31 odstotkov zmanjšuje zaposlovanje, 26 odstotkov pa zmanjšuje obseg proizvodnje.
Večina podjetij pričakuje tudi rast končnih cen izdelkov in storitev. Največ podjetij, 35 odstotkov, pričakuje podražitve med sedem in devet odstotkov, dodatnih 20 odstotkov pa med 10 in 15 odstotki.
Gospodarstvo od države pričakuje deregulacijo
Kar 69 odstotkov podjetij od države pričakuje predvsem regulativno razbremenitev poslovnega okolja, polovica boljše informacije o razvoju razmer, 29 odstotkov pa finančne instrumente in likvidnostno pomoč.
Na GZS v zaključku analize opozarjajo, da zalivska kriza za slovensko gospodarstvo ne predstavlja več le logističnih težav, ampak večdimenzionalni stroškovni, operativni in finančni šok, ki lahko vpliva tudi na dolgoročno konkurenčnost podjetij.
