Azijske borze so se danes večinoma nekoliko okrepile, potem ko so se delnice proizvajalcev čipov delno pobrale po torkovi razprodaji. Rast omejujejo visoke cene nafte, vlagatelji pa so previdni pred objavo ameriške inflacije, ki bi lahko pomembno vplivala na prihodnje odločitve ameriške centralne banke. Bitcoin se giblje okoli 83.500 dolarjev, zlato pa ostaja blizu 4.160 dolarjev za unčo.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI brez Japonske je pridobil okoli 0,5 odstotka. Najizrazitejša rast je bila v Južni Koreji, kjer se je indeks Kospi zvišal za približno 1,8 odstotka.
Delnici družb Samsung Electronics in SK Hynix sta se podražili za več kot dva odstotka ter tako nadomestili del izgub iz prejšnjega dne. Japonski Nikkei je pridobil okoli 0,2 odstotka.
V Avstraliji so delnice izgubljale vrednost, kitajski trg pa je ostal skoraj nespremenjen. Po podatkih Associated Pressa se je japonski Nikkei pozneje povzpel za približno 0,6 odstotka, južnokorejski Kospi pa za okoli dva odstotka.
Wall Street končal nekoliko nižje
Glavni ameriški indeksi so torkovo trgovanje končali z manjšimi izgubami. S&P 500 je zdrsnil za manj kot 0,1 odstotka, Dow Jones za približno 0,3 odstotka, Nasdaq pa za okoli 0,2 odstotka.
Na razpoloženje so vplivali mešani poslovni rezultati ameriških bank. Tudi dobri rezultati nekaterih finančnih ustanov niso bili dovolj, da bi indeksi obdržali začetno rast.
Terminske pogodbe na ameriške delniške indekse danes zjutraj niso kazale večjih premikov. Terminska pogodba na S&P 500 se je zvišala za približno 0,04 odstotka.
Vlagatelji ocenjujejo tudi visoka vrednotenja tehnoloških družb in vprašanje, ali bodo ogromne naložbe v infrastrukturo umetne inteligence prinesle pričakovane donose.
Nafta ostaja nad 106 dolarji
Cene nafte ostajajo visoke zaradi skrbi glede oskrbe po napadih hutijevskih sil na Savdsko Arabijo in nadaljevanja vojne na Bližnjem vzhodu.
Severnomorska nafta brent se je podražila na približno 106,60 dolarja za 159-litrski sod, ameriška lahka nafta WTI pa na okoli 94,96 dolarja. Slednja je pridobila približno 0,8 odstotka.
Draga energija znova povečuje zaskrbljenost zaradi inflacije in možnosti, da bodo centralne banke obrestne mere ohranile visoke dlje, kot so vlagatelji pričakovali.
Zlato miruje, bitcoin blizu 83.500 dolarjev
Cena zlata se pred objavo ameriške inflacije ni bistveno spremenila in se je gibala okoli 4.160 dolarjev za unčo. Višje obrestne mere praviloma zmanjšujejo privlačnost zlata, ki vlagateljem ne prinaša obresti, geopolitična negotovost pa hkrati ohranja povpraševanje po varnih naložbah.
Na trgu kriptovalut je bil bitcoin skoraj nespremenjen pri približno 83.566 dolarjih. Ethereum je izgubljal okoli 0,7 odstotka in se gibal blizu 2.507 dolarjev.
Dolarski indeks je zdrsnil na 102,17 točke, evro pa je ostal skoraj nespremenjen pri približno 1,1202 dolarja.
V ospredju ameriška inflacija
Ekonomisti pričakujejo, da se je skupna ameriška inflacija septembra zaradi ponovne podražitve energentov zvišala na 3,6 odstotka na letni ravni. Osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, naj bi se na mesečni ravni zvišala za 0,2 odstotka.
Finančni trgi pred objavo podatkov pripisujejo približno 22-odstotno verjetnost, da bo ameriška centralna banka obrestno mero zvišala že oktobra.
Današnja inflacijska objava bo zato ključna tudi za evropske borze. Višja rast cen od pričakovanj bi lahko okrepila dolar in donose državnih obveznic ter obremenila delnice, predvsem dražje ovrednotena tehnološka podjetja. Nižja inflacija pa bi lahko spodbudila pričakovanja, da se bo obdobje zaostrovanja denarne politike približalo koncu.
