Azijske borze so v sredo večinoma pridobivale po pozitivnem zaključku trgovanja na Wall Streetu. Vlagatelje spodbujajo dobri poslovni rezultati ameriških družb, medtem ko visoke cene nafte in obrestne mere ostajajo glavno tveganje za trge. Nafta brent se je znova povzpela nad 110 dolarjev za sod, zlato je nadaljevalo zdrs, bitcoin pa se je približal 83.000 dolarjem.
Širši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI brez Japonske je zgodaj zjutraj pridobil 1,5 odstotka. Največjo rast so beležile južnokorejske delnice, indeks KOSPI se je okrepil za približno štiri odstotke oziroma se je med trgovanjem povzpel celo za več kot 4,5 odstotka.
Japonski indeks Nikkei 225 je pridobil okoli 1,2 odstotka in se gibal pri 64.824 točkah. Hongkonški Hang Seng je po drugi strani izgubljal približno 0,3 odstotka, kitajski Shanghai Composite pa okoli 0,5 odstotka.
Wall Street višje, tehnološki Nasdaq skoraj nespremenjen
Ameriške borze so torkovo trgovanje končale večinoma v zelenem. Industrijski indeks Dow Jones je pridobil en odstotek in se povzpel na 52.495,88 točke.
Širši indeks S&P 500 se je okrepil za 0,3 odstotka na 7.712,57 točke, medtem ko je tehnološki Nasdaq Composite izgubil manj kot 0,1 odstotka in trgovanje končal pri 26.424,82 točke. Indeks manjših ameriških družb Russell 2000 je poskočil za 1,7 odstotka.
Vlagatelje spodbujajo poslovni rezultati ameriških podjetij. Po podatkih LSEG je doslej rezultate objavilo približno 13 odstotkov družb iz indeksa S&P 500, kar 86 odstotkov pa jih je preseglo pričakovanja analitikov.
Na evropskih borzah je bilo razpoloženje slabše. Panevropski STOXX 600 je v torek izgubil 0,14 odstotka, francoski CAC 40 pa 0,38 odstotka. Francoski trg še naprej obremenjujejo nemiri ter skrbi zaradi javnega dolga in prihodnje gospodarske politike.
Nafta po torkovem padcu znova navzgor
Na naftnem trgu se nadaljuje izrazito nihanje. Cena severnomorske nafte brent je v torek najprej dosegla skoraj 112 dolarjev za sod, nato pa se je do konca trgovanja znižala za 0,7 odstotka.
V sredo zjutraj se je brent znova podražil za približno 1,1 odstotka na 110,03 dolarja za sod. Ameriška nafta WTI se je gibala okoli 110 dolarjev, potem ko je v torek ob zaključku izgubila 1,8 odstotka.
Cene poganjajo skrbi glede dobave z Bližnjega vzhoda, napadi Hutijev na savdsko infrastrukturo in poročila o napadih na plovila v Perzijskem zalivu. Trgovci hkrati spremljajo diplomatske poskuse za umiritev ameriško-iranskega konflikta.
Zlato izgublja že četrti dan
Zlato je v sredo zdrsnilo četrto zaporedno trgovalno sejo. Promptna cena se je znižala za 0,2 odstotka na 4.118,18 dolarja za unčo, decembrske terminske pogodbe v ZDA pa prav tako za 0,2 odstotka na 4.136,20 dolarja.
Plemenito kovino obremenjujejo visoke cene nafte, ki povečujejo inflacijska tveganja in pričakovanja, da bodo ameriške obrestne mere dalj časa ostale visoke. Večina ekonomistov sicer pričakuje, da bo ameriška centralna banka oktobra obrestne mere ohranila nespremenjene, novo zvišanje pa bi lahko sledilo decembra.
Bitcoin tik pod 83.000 dolarji
Na trgu kriptovalut je bilo gibanje zmerno pozitivno. Bitcoin se je podražil za približno 0,3 odstotka na 82.989 dolarjev, v poznejšem trgovanju pa se je gibal okoli 82.700 dolarjev.
Ether je pridobil približno 0,2 odstotka in se povzpel na 2.453 dolarjev. Kriptovalute so sledile nekoliko boljšemu razpoloženju na delniških trgih, vendar rast za zdaj ostaja omejena zaradi visokih donosnosti državnih obveznic in negotovih obrestnih pričakovanj.
