Negotovost na finančnih trgih se ob koncu tedna poglablja. V Aziji so delniški indeksi v petek zdrsnili navzdol, vlagatelji pa vse bolj z zaskrbljenostjo spremljajo razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, kjer vojna med Izraelom in Iranom ohranja pritisk na cene energentov in spodbuja strah pred novim inflacijskim valom.
Visoke cene nafte, ki se še vedno gibljejo okoli psihološke meje 100 dolarjev za sod, so postale ena ključnih skrbi svetovnih trgov. Geopolitična tveganja in negotovost glede dobav energentov namreč vplivajo tako na delniške trge kot tudi na obveznice in valutne tečaje.
Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic MSCI je v petek izgubil približno 0,5 odstotka vrednosti, kar pomeni, da je na poti k približno 1,5-odstotnemu tedenskemu padcu. Podobno razpoloženje je bilo tudi na večjih regionalnih borzah.
Japonski indeks Nikkei je zdrsnil za približno 1,3 odstotka, južnokorejski delniški trg, kjer imajo pomembno težo tehnološka podjetja, je izgubil skoraj 2 odstotka, tajvanske delnice pa so se pocenile za približno 1 odstotek.
Razprodaja ni omejena le na Azijo. Tudi ameriški delniški trgi so čez noč zabeležili občutne padce, vlagatelji pa so se začeli umikati v bolj varne naložbe.
Dolar ponovno v vlogi varnega zatočišča
Med finančnimi pretresi se je ameriški dolar znova okrepil kot ena glavnih varnih valut. Od izbruha vojne konec februarja je dolar pridobil približno 2 odstotka vrednosti in je na poti k drugemu zaporednemu tedenskemu dobičku.
Indeks dolarja se je povzpel na približno 99,6 točke, kar pomeni približno 0,8-odstotno rast v tem tednu. Evro je sicer nekoliko okreval in dosegel približno 1,15 dolarja, vendar ostaja na poti k tedenskemu padcu.
Japonski jen se je medtem rahlo okrepil na približno 159 jenov za dolar. Trg sicer pozorno spremlja morebitno intervencijo japonskih oblasti, vendar analitiki ocenjujejo, da je prag za posredovanje trenutno višji zaradi šoka na energetskih trgih.
Nafta in obveznice pod pritiskom geopolitike
Cene nafte ostajajo blizu ravni 100 dolarjev za sod. Severnomorska nafta Brent se je gibala okoli 99,85 dolarja, ameriška nafta West Texas Intermediate pa okoli 95 dolarjev za sod… več tukaj.
Dogajanje na energetskem trgu vpliva tudi na obvezniške donose. Donosnost ameriških dvoletnih državnih obveznic, ki pogosto odraža pričakovanja glede obrestnih mer ameriške centralne banke, je v zadnjih dveh tednih opazno narasla. Po nedavnem vrhu se je nekoliko znižala na približno 3,73 odstotka, vendar ostaja blizu najvišjih ravni v zadnjih šestih mesecih, poroča Reuters.
Donosnost 30-letnih ameriških obveznic se je v tem mesecu zvišala za približno 24 bazičnih točk.
V ospredju pozornosti vlagateljev bodo prihodnji teden srečanja ključnih centralnih bank. O monetarni politiki bodo razpravljali ameriški Federal Reserve, Evropska centralna banka, Banka Japonske in Banka Anglije. Večina analitikov pričakuje, da bodo obrestne mere za zdaj ostale nespremenjene, medtem ko bi lahko avstralska centralna banka obresti znova zvišala.
Na trgu plemenitih kovin se je zlato v petek podražilo za približno 0,7 odstotka na okoli 5.114 dolarjev za unčo, vendar je na tedenski ravni kljub temu na poti k približno enoodstotnemu padcu.
