Skupina poslank in poslancev s prvopodpisano vodjo poslanske skupine SDS Jelko Godec je v parlamentarn postopek vložila tri predloge za razpis posvetovalnih referendumov. Volivce želijo vprašati o znižanju DDV za osnovna živila in energente, prepovedi zakrivanja obraza na javnih krajih ter debirokratizaciji in racionalizaciji javnega sektorja.
Predlagatelji poudarjajo, da gre za vprašanja, ki neposredno vplivajo na življenjske stroške, javni red in varnost ter učinkovito delovanje države in porabo javnega denarja. O predlogih bo moral odločati državni zbor.
Nižji DDV za osnovna živila in energente
Prvo predlagano referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se zniža stopnja davka na dodano vrednost za osnovna živila in energente?”
Predlagatelji želijo z nižjo davčno obremenitvijo osnovne potrošnje omiliti rast življenjskih stroškov in izboljšati kupno moč prebivalstva. Poudarjajo, da bi podrobnosti, vključno z višino davčnih stopenj in natančnim seznamom izdelkov, pozneje določil zakon.
V obrazložitvi navajajo, da se za hrano v Sloveniji uporablja 9,5-odstotna stopnja DDV, posebna petodstotna stopnja pa le za omejen krog dobav. Kot možen nabor osnovnih živil omenjajo moko, kruh, testenine, meso, mleko, jajca, sveže sadje in zelenjavo ter nekatere druge izdelke. Med energente uvrščajo električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo.
Predlagatelji ob tem poudarjajo, da bi bilo treba ob morebitnem znižanju DDV spremljati tudi cene in preverjati, ali bi se davčna razbremenitev dejansko prenesla na potrošnike.
Prepoved zakrivanja obraza na javnih krajih
Drugo vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se z zakonom prepove zakrivanje obraza na javnih krajih?”
Po navedbah predlagateljev bi ureditev veljala enako za vse, njen namen pa bi bil omogočiti prepoznavo posameznikov ter prispevati k javnemu redu in varnosti.
Zakon bi moral določiti tudi izjeme za primere, ko je zakrivanje obraza upravičeno. Med njimi predlagatelji omenjajo predvsem zdravstvene in poklicne razloge ter druge utemeljene okoliščine.
Omejitev javne porabe bi zapisali v ustavo
Tretji predlog združuje odpravo nepotrebnih birokratskih postopkov, racionalizacijo javnega sektorja in ustavno omejitev javne porabe glede na gospodarsko moč države.
Referendumsko vprašanje se glasi: “Ali se strinjate s tem, da se odpravijo nepotrebni birokratski postopki, posledično racionalizira javni sektor in da se v Ustavi RS določi dovoljeni delež javne porabe glede na letno ustvarjeni bruto domači proizvod?”
Predlagatelji zatrjujejo, da racionalizacija ne bi smela poslabšati kakovosti ali dostopnosti javnih storitev. Prednostno bi preverili podvajanje nalog in podpornih funkcij ter možnosti njihovega povezovanja, kadre in sredstva pa bi preusmerjali na področja, kjer obstajajo utemeljene potrebe.
V predlogu navajajo podatke, po katerih se je število zaposlenih v javnem sektorju med letoma 2015 in 2025 povečalo s 167.458 na 196.123. To pomeni 28.665 dodatnih zaposlenih oziroma 17,1-odstotno rast v desetih letih.
Po njihovem mnenju bi z ustavno omejitvijo deleža javne porabe glede na BDP vzpostavili dolgoročnejši okvir za odgovorno in vzdržno upravljanje javnih financ.
Predlagani referendumi so posvetovalni. Najprej jih mora obravnavati državni zbor, ki bo odločil, ali bo posameznega izmed njih tudi razpisal.
