Mesec po volitvah so pogovori o sestavi nove vlade še vedno v teku. Za prvaka Svobode Roberta Goloba so po odločitvi Demokratov možnosti za oblikovanje koalicije praktično splavale po vodi, na poti do večine 46 glasov pa trenutno najbolje kaže prvaku SDS Janezu Janši.
Ali ima to večino že zagotovljeno, bi lahko bilo bolj jasno po ponedeljkovih posvetovanjih pri predsednici republike Nataši Pirc Musar. Kot poroča STA, bodo prav ti pogovori prvi resen preizkus razmerij v državnem zboru.
Predsednica republike je za ponedeljek sklicala posvetovanja z vodji poslanskih skupin o kandidatu za mandatarja. Štiri tedne po volitvah bo tako preverila politično temperaturo med parlamentarnimi strankami glede oblikovanja nove vladne koalicije.
Postopki in 46 glasov v prvem krogu
Kot določajo postopki oblikovanja vlade, lahko v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora v prvem krogu kandidata za predsednika vlade predlaga izključno predsednica republike. Pred tem se mora posvetovati z vodji poslanskih skupin o tem, ali ima kandidat zadostno podporo.
Poslanske skupine so bile formalno oblikovane v minulem tednu, njihovi vodje pa se bodo prihodnji teden zvrstili na pogovorih v predsedniški palači. O tem, kako uspešen bo prvi krog, so se v zadnjih dneh pojavljale različne ocene. V večini se kot manj verjetna možnost kaže, da bi že v ponedeljek kdo zagotovil vseh 46 glasov, potrebnih za izvolitev mandatarja, vendar ta scenarij ni povsem izključen.
Pirc Musar je že napovedala, da bo mandat podelila tistemu, ki bo prvi zbral 46 glasov poslancev.
SDS blizu večine, a brez javnih zavez
Na poti do te večine trenutno najbolje kaže SDS in njenemu predsedniku Janezu Janši.
Signal možne večine je dala že izvolitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ki ga je podprlo 48 poslancev. Podpise pod njegovo kandidaturo so prispevali poslanci Resnice ter poslanskih skupin SDS, NSi, SLS in Fokus, glede na število glasov pa so ga podprli tudi poslanci Demokratov Anžeta Logarja.
V SDS glede oblikovanja koalicije desnosredinskih strank ostajajo zadržani, so pa nekateri člani stranke ob robu četrtkove seje izvršnega odbora z optimizmom ocenjevali, da oblikovanju četrte Janševe vlade dobro kaže.
V javnosti so se že pojavile tudi informacije o možni razdelitvi ministrskih resorjev. Po teh naj bi SDS vodila osem resorjev, NSi, SLS in Fokus skupaj pet, Demokrati pa tri. Stranki Resnica naj bi v takšni sestavi ponudili zunajkoalicijsko partnerstvo.
Takšni okvirji naj bi za zdaj predstavljali osnovo, obenem pa se krepijo pričakovanja, da bi se v prihodnjem tednu na desnosredinskem polu začeli tudi formalni pogovori.
Za zdaj ni jasno, ali bo Janša kandidiral že v prvem krogu ali bo počakal na drugega, ko lahko kandidata predlagajo tudi poslanci. Po nekaterih informacijah naj bi se v kandidaturo podal le, če bi imel zagotovljenih vseh 48 podpisov potencialne koalicije.
Vodja poslancev SDS Jelka Godec je glede morebitne podpore v ponedeljek dejala, da je do takrat še nekaj časa, ter dodala, da imajo podpise svojih poslancev, kadar jih potrebujejo in ko se tako dogovorijo.
Svobodi dokončno spodletelo pri iskanju večine
Na drugi strani kaže, da so možnosti relativne zmagovalke volitev Svobode za ponovno sestavo vlade dokončno splavale po vodi.
V petek so pogajanja zaključili tudi Demokrati. Predsednik stranke Anže Logar je sporočil, da zaključujejo koalicijska pogajanja s Svobodo. Po njegovih besedah je delovanje stranke v zadnjih dneh preseglo meje normalnega političnega dialoga, člane in poslance Demokratov pa naj bi skušali prisiliti v podpis koalicijskega sporazuma.
V Svobodi odgovarjajo, da do vsebinskih pogajanj sploh ni prišlo. Navajajo, da se nekateri na njihova vabila niso odzvali, Logarju pa naj bi večkrat poslali predloge brez odgovora. Demokrati naj bi po njihovem mnenju v javnosti zavračali sodelovanje, hkrati pa pripravljali podporo četrti Janševi vladi.
Svoboda je sicer na povolilne pogovore vabila vse parlamentarne stranke z izjemo SDS ter pripravila izhodišča z desetimi programskimi prioritetami in predlogom razdelitve 16 ministrstev. Sama bi prevzela sedem resorjev, NSi bi ponudila tri, SD, Demokratom, Levici in Vesni pa po dva. Tudi v tem primeru bi Resnici ponudili zunajkoalicijsko partnerstvo.
NSi je sodelovanje zavrnila že na začetku, medtem ko sta Levica in SD po prvih pogovorih ocenili, da možnosti za oblikovanje levosredinske koalicije ni veliko.
