Svetovni delniški trgi so se v četrtek obarvali rdeče, saj so skok cen nafte, visoki donosi državnih obveznic in možnost novega zvišanja ameriških obrestnih mer zmanjšali pripravljenost vlagateljev na tveganje. Zlato je po padcu na dvomesečno dno nekoliko okrevalo, vendar ga še naprej zavirata močan dolar in visoka donosnost obveznic.
Na Wall Streetu so se v začetku trgovanja znižali vsi trije osrednji indeksi. Dow Jones je izgubljal 0,2 odstotka, S&P 500 približno 0,4 odstotka, tehnološki Nasdaq pa okoli 0,6 odstotka, kažejo podatki, ki jih navaja Reuters. Med večjimi tehnološkimi družbami so izgubljali Amazon, Tesla in Nvidia, pod močnejšim pritiskom pa so bili tudi proizvajalci čipov Intel, AMD in Marvell Technology.
Padci so sledili sredinemu umiku ameriških indeksov z rekordnih ravni. Vlagatelji pred začetkom sezone objav četrtletnih poslovnih rezultatov ponovno tehtajo, ali trenutne visoke vrednosti delnic še upravičujejo pričakovanja glede dobičkov podjetij.
Evropske delnice na najnižji ravni v skoraj treh mesecih
V Evropi je indeks STOXX 600 zdrsnil na najnižjo raven po juniju, čeprav je pozneje del izgub nadomestil. Pariški CAC 40 je bil približno 12 odstotkov pod avgustovskim rekordom, evropski bančni indeks pa je izgubil okoli 1,5 odstotka.
Med bankami so se pocenile delnice Deutsche Bank, Santander, Societe Generale in UniCredit. Vlagatelje poleg inflacije skrbijo tudi javne finance močno zadolženih evropskih držav, zlasti Francije.
Negativno razpoloženje je bilo opazno tudi v Aziji. Japonski Nikkei je izgubil 1,4 odstotka, južnokorejski KOSPI, v katerem imajo pomembno težo proizvajalci čipov, pa 2,6 odstotka.
Nafta nad 104 dolarji, donosi blizu 24-letnega vrha
Glavni pritisk prihaja z energetskih in obvezniških trgov. Cena severnomorske nafte brent je zaradi napadov na ladijski promet v Perzijskem zalivu in Hormuški ožini poskočila za več kot štiri odstotke ter presegla 104 dolarje za sod.
Dražja energija krepi nevarnost novega inflacijskega vala. Donos desetletne ameriške državne obveznice se je gibal okoli 5,29 odstotka, potem ko je ponoči dosegel 5,36 odstotka, največ v približno 24 letih.
Zapisnik zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve je pokazal, da večina odločevalcev do konca leta pričakuje še eno zvišanje obrestnih mer. Trgi oktobrskemu dvigu pripisujejo razmeroma majhno verjetnost, precej verjetnejši pa se jim zdi decembrski dvig.
Zlato se odbija od dvomesečnega dna
Zlato je medtem pridobilo približno 0,3 odstotka in se povzpelo na okoli 4.125 dolarjev za unčo. Dan prej je doseglo najnižjo vrednost po 5. avgustu. Terminske pogodbe za decembrsko dobavo so se gibale okoli 4.149 dolarjev.
Plemenito kovino na eni strani zavirajo visoke obrestne mere, saj zlato vlagateljem ne prinaša obresti. Na drugi strani ga podpirajo geopolitične napetosti in zaskrbljenost zaradi naraščajočega ameriškega javnega dolga.
Svetovni svet za zlato je ob pregledu septembrskega dogajanja ocenil, da sta bila prav rast donosov ameriških obveznic in močnejši dolar med glavnimi razlogi za takratni 8,5-odstotni mesečni padec zlata. Nadaljnje gibanje bo zato v veliki meri odvisno od prihodnjih odločitev centralnih bank in razvoja cen energije.
