Prihaja do velike spremembe na vrhu slovenske politike. Očitno se zaključuje obdobje Nataše Pirc Musar. Če je naša domneva pravilna, bo njena usoda sledila usodam ostalih novih obrazov, ki jo lahko izrazimo v jedrnati formuli: “Po uporabi zavrzi”. Od Zorana Jankovića do Roberta Goloba, vse so po tem, ko so jih namestili – ali poskušali namestiti – odslovili iz arene slovenske državne politike. Janković je nadaljeval z županovanjem v sicer največji občini, Miro Cerar je dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Marjan Šarec s preferenčnimi glasovi izvoljeni poslanec Evropskega parlamenta, če se omejimo na najpomembnejše.
Iz česa sklepamo, da bo tudi Natašo Pirc Musar doletela takšna usoda. Iz časopisne objave v ljubljanskem Dnevniku. Pojasnimo: v tujini so se časopisi kritično razpisali o nesreči slovenske predsednice: bolje obveščeni v državi so sklepali, da jim informacij o tem ni mogel dati nihče drug kot – tamkajšnje obveščevalne službe, kakorkoli nenavadno se to sliši. Noben najvišji predstavnik kake države v EU namreč ni tako povezan z Rusijo kot prav nekdanja kandidatka za generalno direktorico RTV Slovenija. “Material”, ki se je nabral okrog nje, njenega moža in njene dolgoletne prijateljice Viktorije Krivolucke, je namreč naravnost impozanten. Jasno kaže na konkretne poslovne in osebne stike z ruskim poslovno-političnim okoljem.
Poglejmo: Aleš Musar je bil prek družbe CPLJ povezan s prodajo približno 24.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča v ljubljanskih Mostah družbi K66 (vir). Ob sklenitvi predpogodbe je bil njen dejanski lastnik ruski poslovnež Aleksej Krukovski, ustanovitelj nepremičninske skupine Brusnika (vir). Po navedbah preiskovalnega portala The Russian Crimes je bil Krukovski povezan z moskovskim županom Sergejem Sobjaninom, ki je bil med letoma 2005 in 2008 vodja Putinove predsedniške administracije, nato podpredsednik ruske vlade in od leta 2010 moskovski župan.
Po umiku Krukovskega iz lastniške strukture K66 je v njej nastopil poljski poslovnež Cezary Smorszczewski, ki je bil pred tem poslovno povezan s krogom Mihaila Fridmana: med drugim je bil član upravnega odbora Alfa Bank, Smorszczewski pa je sodeloval tudi pri skladu Corviglia Capital, katerega največji vlagatelj je bila Fridmanova družba ABH Financial. (vir).
Drugo pomembno vozlišče je Viktorija Krivolucka, dolgoletna prijateljica Nataše Pirc Musar in hkrati poslovna sodelavka Aleša Musarja. Bila je prokuristka njegovih družb, med drugim Ruske dače in Net Pro Shop, kjer je pozneje pridobila 49-odstotni delež. Pred prihodom v Slovenijo je živela v Krasnojarsku, kjer je bila v partnerskem razmerju z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja VIS in pozneje direktorjem Gorenjevega predstavništva prav tam. O vsem tem so poročali mediji.
Tako se iz gradiva izrišeta dve ruski povezovalni veji: Krivolucka-Krasnojarsk-Jeglič-Musar ter Krukovski-Brusnika-Sobjaninovo okolje-K66-Musar (pri tem nam še posebej pomaga UI). To samo po sebi ne dokazuje neposredne povezave Nataše ali Aleša Musarja z Vladimirjem Putinom, kaže pa na vrsto konkretnih poslovnih in osebnih stikov z ljudmi iz ruskega poslovno-političnega okolja, v katerem se pojavljajo posamezniki iz Putinovega kroga.
Toda ali obstaja primer, ki bi bil podoben fenomenu Pirc Musar? V Evropski uniji danes ne, ker bi ga nemudoma sankcionirali. Je pa obstajal in dotična oseba ima zaradi ruskih povezav še danes težave. To je nekdanji predsednik Cipra Nicos Anastasiades. Ta je bil pred izvolitvijo za predsednika partner in solastnik odvetniške pisarne, ki je urejala posle z ruskimi poslovneži in mrežami, povezanimi s Putinovim krogom. Zveni znano? OCCRP (Mednarodna preiskovalna novinarska organizacija) je na podlagi bančnih dokumentov pokazala, da je odvetniška pisarna sodelovala pri kompleksnih transakcijah prek podjetij v davčnih jurisdikcijah.
Za primerjavo s Pirc Musarjevo je zato Anastasiades poučen primer: imamo predsednika, njegovo nekdanjo družinsko odvetniško strukturo, bogate ruske poslovne stranke in zdaj še uradno ugotovljene možne zlorabe položaja, povezane tudi z obravnavo ruskih poslovnežev.
Anastasiades je danes nekdanji predsednik in še vedno javno dejaven politik, predvsem pa se trenutno ukvarja z obrambo pred očitki, ki so nastali v okviru protikorupcijske preiskave. Ciprska protikorupcijska komisija je namreč junija v obsežnem poročilu ugotovila možna dejanja zlorabe oblasti, trgovanja z vplivom in morebitne korupcijske prakse, med drugim v zvezi z ruskimi oligarhi (kot so Dmitrij Ribolovlev, Aleksander Abramov in Leonid Lebedev), nadalje urejanje pridobivanja državljanstev ter vplivanje na preiskave, ki so se dotikale njegove nekdanje odvetniške pisarne. Tole o “urejanju pridobivanja državljanstev” se sliši zelo domače, spomnimo se samo, kako je prav Krivolucka pri tem… več na Požareport.
* (Dr. Boštjan M. Turk je doktor pariške Sorbonne, profesor na Univerzi v Ljubljani, član Evropske akademije znanosti in umetnosti ter redni komentator oddaje/podkasta Ura resnice)
