Cene nafte so se v četrtkovem zgodnjem azijskem trgovanju ponovno zvišale, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump opozoril, da so ZDA pripravljene nadaljevati napade na Iran, če pogajanja med Washingtonom in Teheranom ne bodo privedla do mirovnega dogovora.
Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent z julijsko dobavo so se zvišale za 0,5 odstotka na 105,53 dolarja za sod, ameriška surova nafta WTI pa za 0,9 odstotka na 94,83 dolarja za sod.
Obe pogodbi sta se tako odbili po dvodnevnem padcu cen, ki ga je sprožil optimizem glede napredka v ameriško-iranskih pogovorih.
Trump: razmere so “tik na meji”
Trump je v sredo dejal, da lahko z nadaljnjimi vojaškimi ukrepi proti Iranu počaka še “nekaj dni”, hkrati pa opozoril, da so razmere “tik na meji”.
Trg ostaja razpet med možnostjo diplomatskega dogovora in nevarnostjo širšega konflikta na Bližnjem vzhodu. Teheran je ameriške grožnje zavrnil in opozoril, da bi novi ameriški ali izraelski napadi lahko povzročili dodatno zaostritev vojne.
Iran je medtem ustanovil novo upravo za Perzijski zaliv, ki bo nadzorovala promet v Hormuški ožini. Iranske oblasti so že pred tem napovedale možnost zaračunavanja pristojbin za plovbo skozi prehod.
Hormuška ožina ostaja večinoma zaprta. Podatki o ladijskem prometu sicer kažejo, da sta dva kitajska tankerja v sredo uspešno prečkala kanal, vendar promet še vedno ostaja le na delu predvojnih ravni.
Hormuška ožina je ena ključnih energetskih točk sveta, saj skozi njo potuje približno 20 odstotkov svetovne oskrbe z nafto.
Prav možnost dolgotrajnejšega zaprtja ožine ostaja eden glavnih razlogov za rast cen energentov. Trgi se bojijo dodatnih motenj v globalni oskrbi, kar bi lahko povzročilo nov val podražitev goriv in dodatne inflacijske pritiske.
K rasti cen nafte so prispevali tudi novi ameriški podatki o zalogah. Ti so v sredo pokazali izrazit tedenski padec zalog surove nafte v ZDA, saj je Washington povečal izvoz energentov, da bi delno nadomestil izpad dobav zaradi razmer v Perzijskem zalivu.
Dražje tudi zlato, srebro in platina
Ob geopolitičnih napetostih se je podražilo tudi zlato. Promptna cena zlata je v azijskem trgovanju zrasla za 0,4 odstotka na 4.560,92 dolarja za unčo, terminske pogodbe pa za 0,3 odstotka na 4.562,50 dolarja za unčo.
Rast zlata je podprl padec donosnosti ameriških obveznic in povečano povpraševanje po varnejših naložbah v času negotovosti glede razvoja konflikta.
Podražila sta se tudi srebro in platina. Cena srebra se je zvišala za 0,6 odstotka na 76,2820 dolarja za unčo, platina pa za 0,1 odstotka na 1.954,61 dolarja za unčo.
