Evropska komisija je Ukrajino pozvala, naj pospeši popravila poškodovanega naftovoda Družba, ob tem pa kot izvedljivo začasno rešitev za oskrbo Srednje Evrope izpostavila hrvaški naftovod Adria. Spor glede oskrbe z nafto se je v zadnjih tednih prepletel z ostro politično blokado v Bruslju, saj je Madžarska z dvojnim vetom zaustavila 90 milijard evrov vredno posojilo Ukrajini in nov krog sankcij proti Rusiji.
Po sredinem srečanju tehničnih strokovnjakov držav članic je Komisija ocenila, da ima naftovod Adria, znan tudi kot JANAF, zadostne zmogljivosti za nadomestno oskrbo Madžarske in Slovaške v času, ko je tranzit po Družbi omejen. Hrvaška je na sestanku potrdila, da se po tej poti že lahko dobavlja surova nafta, ki ni ruskega izvora, in da infrastruktura omogoča pokritje letnih potreb obeh držav.
Po ocenah strokovnjakov zmogljivosti zadostujejo za približno 5,75 milijona ton nafte letno za Madžarsko in okoli 4,66 milijona ton za Slovaško, poroča Euronews. Kljub temu obe državi vztrajata pri uvozu bistveno cenejše ruske surove nafte, ki jo na podlagi izjem od sankcij še vedno prejemata po naftovodu Družba.
Komisija je ob tem poudarila, da trenutno ni neposrednega tveganja za energetsko varnost Evropske unije, saj imata obe državi na voljo tudi strateške zaloge, ki po evropski zakonodaji pokrivajo najmanj 90 dni neto uvoza.
Poškodbe Družbe in zaostritev političnega spora
Naftovod Družba, ki izvira še iz sovjetskih časov, je bil 27. januarja resno poškodovan v napadu, ki ga Kijev pripisuje Rusiji. Prekinitev tranzita je sprožila ostre odzive v Budimpešti in Bratislavi, kjer so ukrajinske oblasti obtožili političnega pritiska in izsiljevanja.
Madžarska je šla korak dlje in napovedala dvojni veto, s katerim je blokirala tako finančno pomoč Ukrajini kot nadaljnje sankcijske ukrepe proti Moskvi. Slovaška in Madžarska sta medtem sprostili del svojih nujnih zalog, obenem pa napovedali omejitve pri izvozu dizelskega goriva in električne energije v Ukrajino.
Pozivi k popravilom in varnostna tveganja
Vprašanje naftovoda je močno zaznamovalo tudi nedavni obisk predsednice Evropske komisije v Kijevu, kjer ni prišlo do pričakovane potrditve posojila in novega sankcijskega paketa. Komisija je ob tem znova poudarila, da so popravila Družbe ključna za stabilizacijo razmer, saj so ruski napadi na energetsko infrastrukturo neposredno vplivali na evropsko energetsko varnost.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se ni zavezal jasnemu časovnemu okviru sanacije. Opozoril je, da so popravljalna dela izjemno tvegana zaradi stalnih raketnih in brezpilotnih napadov, pri katerih so bili že ranjeni civilisti in delavci na kritični infrastrukturi. Po njegovih besedah vsako novo popravilo pomeni tudi novo varnostno tveganje.
Ukrajina se sredinega tehničnega srečanja v Bruslju ni udeležila, je pa Komisiji posredovala dokument, v katerem navaja, da popravila in stabilizacijski ukrepi potekajo v okviru razpoložljivih varnostnih in pravnih omejitev. V dokumentu je hkrati zavrnila politične ultimatume Madžarske in Slovaške ter opozorila, da takšni pritiski koristijo interesom Rusije.
Spor je Evropsko komisijo postavil v izjemno zahtevno vlogo. Na eni strani mora zagotoviti neprekinjeno oskrbo z energenti za vse države članice, na drugi pa poskuša odblokirati finančno pomoč Ukrajini, ki bo že aprila potrebovala novo tujo podporo za stabilizacijo javnih financ in nadaljevanje obrambe.
Dodatno dimenzijo sporu dajejo tudi bližajoče se madžarske parlamentarne volitve 12. aprila, kjer nasprotovanje Kijevu in Bruslju predstavlja eno osrednjih tem kampanje premierja Viktorja Orbána, ki je napovedal tudi okrepitev varovanja energetske infrastrukture in vzpostavitev območja prepovedi dronov ob meji z Ukrajino.
