Nemška vlada je napovedala odpravo zakona o ogrevanju, ki je v prejšnjem mandatu povzročil močan politični in javni odpor. Koalicija CDU in SPD pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza je v koalicijski pogodbi potrdila, da ne bo več obvezne zamenjave ali prepovedi obstoječih ogrevalnih sistemov na plin in kurilno olje.
Zakon, ki je bil sprejet leta 2023 na pobudo Zelenih, je določal, da morajo novi ogrevalni sistemi večinoma temeljiti na najmanj 65 odstotkih obnovljivih virov energije. Ukrep je sprožil burne odzive, predvsem zaradi stroškov in časovnih pritiskov na gospodinjstva, ter prispeval k razpadu takratne tristranske vladne koalicije.
Vladni dokument zdaj izrecno navaja, da novi zakon ne bo vseboval določb, ki bi nalagale obvezno vgradnjo ali zamenjavo delujočih ogrevalnih sistemov. To pomeni, da bodo v stanovanjskih stavbah tudi v prihodnje dovoljeni sistemi na plin in kurilno olje.
Oblasti poudarjajo, da se s tem ne odpovedujejo podnebnim ciljem, temveč spreminjajo pristop. Namesto prepovedi naj bi zakonodaja gospodinjstvom ponudila več izbire, ob hkratnem postopnem zmanjševanju emisij.
Po novih pravilih bodo morali ogrevalni sistemi na fosilna goriva do leta 2029 uporabljati najmanj 10 odstotkov okolju prijaznejših goriv, kot je biometan. Ta delež se bo nato v več fazah povečeval do leta 2040. Državna finančna podpora za tiste, ki se odločijo za zamenjavo ogrevanja ali za sisteme brez fosilnih goriv, bo predvidoma ostala na voljo vsaj do leta 2029.
Nemčija si je za cilj zastavila podnebno nevtralnost do leta 2045, vendar gradbeni in prometni sektor pri zmanjševanju emisij zaostajata. Po podatkih, ki jih navaja Reuters, se danes s plinom ali kurilnim oljem ogreva približno 80 odstotkov stanovanjskih stavb v državi.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bi lahko razpoložljive količine biometana v prihodnjih letih predstavljale ozko grlo, saj ni jasno, ali bo proizvodnja zadostovala potrebam gospodinjstev, če se bo povpraševanje hitro povečalo.
