Evropska komisija pripravlja krizni načrt za trg gnojil, s katerim želi ublažiti pritisk na evropske kmete pred začetkom ključnih pogajanj o prihodnjem sedemletnem proračunu Evropske unije. V Bruslju se ob tem vse bolj bojijo, da bi nova rast cen energije in gnojil lahko sprožila nov val protestov po evropskem podeželju.
Pritisk na evropsko kmetijstvo se je v zadnjih mesecih dodatno okrepil zaradi nestabilnosti na svetovnih trgih in zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu, kar je močno prizadelo tudi trg gnojil.
Evropska komisija je zato predstavila načrt, s katerim želi izboljšati dostop do cenovno dostopnih gnojil ter preprečiti dodatno zmanjševanje pridelave hrane v EU. Bruselj se namreč boji, da bi nadaljnja rast stroškov poglobila odpor proti podnebnim politikam in okrepila nezadovoljstvo na podeželju, kjer v številnih državah pridobivajo podporo populistične in skrajno desne stranke.
EU pripravlja prerazporeditev kmetijskih sredstev
Po osnutku načrta, ki ga je pridobil Euronews, naj bi bili kmetje upravičeni do nujne podpore in predplačil iz evropskih kmetijskih sredstev, če bodo prešli na bolj trajnostne prakse, med drugim na zmanjšanje uporabe sintetičnih gnojil in uporabo bioloških alternativ.
Komisija za zdaj ne predvideva novih neposrednih finančnih sredstev, temveč prerazporeditev obstoječega denarja v okviru skupne kmetijske politike (SKP). Evropski komisar za kmetijstvo Christophe Hansen je nedavno dejal, da je v krizni rezervi SKP trenutno na voljo 200 milijonov evrov, Bruselj pa želi ta znesek “vsaj podvojiti”.
Po navedbah visokega uradnika Komisije naj bi najbolj prizadeti kmetje prejeli ciljno usmerjeno izredno pomoč, del sredstev pa naj bi namenili tudi za okrepitev raziskav v kmetijstvu. Končna višina pomoči za zdaj še ni določena.
Spor okoli prihodnjega kmetijskega proračuna
Načrt prihaja v času vse ostrejših sporov glede prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2027.
Evropska komisija je predlagala združitev sedanjega sistema SKP v enoten večji sklad v vrednosti 6,3 milijarde evrov za sedemletno obdobje, čemur kmetijske organizacije ostro nasprotujejo.
Industrijska skupina Copa Cogeca je predlog označila za “nesprejemljiv” in zahtevala ohranitev SKP kot samostojne politike z ločenim in inflacijsko zaščitenim proračunom.
Dodatne kritike prihajajo tudi iz okoljskih organizacij, ki opozarjajo, da predlog ne zagotavlja dovolj denarja za obnovo narave in agroekosistemov.
Voditelji EU imajo rok do konca leta 2026, da dosežejo dogovor o prihodnjem obsegu sredstev za evropsko kmetijstvo.
Cene dušikovih gnojil 70 odstotkov nad ravnjo iz leta 2024
Komisija v načrtu opozarja tudi na padec evropske proizvodnje gnojil. Ta ostaja za 10 do 15 odstotkov nižja kot pred rusko invazijo na Ukrajino, predvsem zaradi visokih cen energije in plina.
Posebej močno so pod pritiskom dušikova gnojila, kjer so cene po navedbah Komisije trenutno približno 70 odstotkov višje od povprečja iz leta 2024.
Komisar Hansen je ob tem opozoril tudi na omejitve pri uporabi nitratov in dušika, ki po njegovih besedah dodatno obremenjujejo evropske kmete.
“Nekateri kmetje morajo plačati za odstranjevanje kmetijskih odpadkov, ker so omejeni pri uporabi nitratov in dušika na svojih tleh,” je dejal Hansen. Dodal je, da bi lahko EU ob nadaljevanju krize ponovno odprla razpravo o veljavnih omejitvah.
Bruselj medtem vse bolj računa tudi na biološka gnojila. Po ocenah strokovnjakov bi lahko že nadomestitev 20 do 40 odstotkov sintetičnih gnojil pomembno zmanjšala stroške v času cenovnih šokov, vendar so takšne rešitve za zdaj za številne kmete še vedno dražje od klasičnih alternativ.
