Sindikalne centrale in predstavniki civilne družbe so v državni zbor vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Po njihovih navedbah se je pod pobudo v zgolj nekaj dneh podpisalo 47.223 ljudi, čeprav je za vložitev pobude potrebnih 2500 podpisov.
Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Pergama, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in KNSS – Neodvisnost so ob vložitvi podpisov poudarili, da po njihovem mnenju zakon posega v temelje socialne države, socialnega dialoga in delavskih pravic.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je dejal, da število podpisov predstavlja jasno politično sporočilo.
»Tako impresivno število podpisov v tako kratkem času je prvo, a jasno sporočilo: to ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države,« je dejal pred državnim zborom.
Ob tem je poudaril, da ljudi po njegovih besedah niso ustavili niti pritiski, oviranje zbiranja podpisov in prepovedi na nekaterih delovnih mestih. Dodal je, da se je med sindikati in nevladnimi organizacijami spontano oblikovalo širše zavezništvo.
»Lahko bi ga poimenovali zavezništvo za socialno državo, zavezništvo za zaščito pravic delavk in delavcev ter za varna delovna razmerja, zavezništvo za univerzalno dostopno javno zdravstvo in kakovostno javno šolstvo, zavezništvo za varno starost, zavezništvo za pravično razporeditev bremen med prebivalstvom z upoštevanjem načela solidarnosti, da tisti, ki ima več, tudi več prispeva za skupno dobro,« je dejal Štrukelj.
Očitki o odsotnosti socialnega dialoga
Predsednik ZSSS Andrej Zorko je med osrednjimi razlogi za množično podporo pobudi izpostavil način sprejemanja zakona.
»47.223 podpisov. Ti podpisi so rezultat tega, da predlagatelji zakona niso želeli voditi socialnega dialoga. Niso želeli javne razprave o tem zakonu. O zakonu, ki je bil sprejet na izrednih sejah. V Sloveniji pa nimamo izrednih razmer,« je dejal.
Po njegovih besedah podpisniki zahtevajo, da o zakonu, ki po njihovem mnenju zadeva vse prebivalce, odločajo volivci na referendumu.
»V Sloveniji si želimo socialno in pravično državo, ki temelji na solidarnosti. In to je tisto, kar zahtevajo ti podpisi, zahtevajo, da o zakonu, ki zadeva vsakega posameznika oziroma posameznico, odločajo ljudje na referendumu,« je poudaril Zorko.
Ob tem je dejal, da so podpisi po njegovem mnenju tudi odgovornost poslancev, ki so zakon podprli.
»Ti podpisi so odgovornost poslank in poslancev, ki so glasovali za zakon, tistih, ki niso želeli socialnega dialoga, ki niso želeli javne razprave, ki niso želeli počakati na to, da pridemo do nove vlade,« je dejal.
Zorko je opozoril tudi na možnost ustavne presoje, če bi državni zbor referendum označil za nedopusten zaradi določb, povezanih z davki ali drugimi obveznimi dajatvami.
»Ustavno sodišče bo moralo tehtati, ali je pravica do referenduma, pravica do odločanja v demokratični državi, dovoljena ali ne. V nasprotnem primeru lahko namreč v vsak zakon da nekdo neko določbo o davku in s tem prepreči referendum,« je dejal.
Po njegovem mnenju je pravica do referenduma temeljna demokratična pravica.
»Pravica do referenduma je temeljna človekova pravica, ki je ni dovoljeno zlorabljati ali pa s kakršnimikoli pravnimi malverzacijami poskušati zaobiti,« je dodal.
Sindikati pričakujejo nadaljevanje postopka
Predsednik Pergama Jakob Počivavšek je vložitev podpisov označil kot prvi korak širšega političnega in družbenega procesa.
Po njegovih besedah podpisi niso le prvi korak proti referendumu, temveč tudi prvi korak k širši demokratični razpravi o zakonu. Ob tem je dejal, da so bili med zbiranjem podpisov deležni ovir, prepovedi, diskreditacij ter sovražnega govora.
Državne svetnike je pozval, naj podprejo predlog veta na zakon.
Podporo nadaljnjim aktivnostim so izrazili tudi drugi sindikalni predstavniki. Predsednica KNSS – Neodvisnost Evelin Tožbar in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf sta poudarila pomen zaščite socialnih in delavskih pravic ter ohranjanja pridobitev, ki so jih po njihovih besedah izborile prejšnje generacije.
Državni zbor bo moral po vložitvi pobude odločiti o začetku 35-dnevnega roka za zbiranje 40 tisoč overjenih podpisov podpore za razpis referenduma.
DZ lahko sicer sprejme tudi sklep o nedopustnosti referenduma, saj ustava določa, da zakonodajnega referenduma ni mogoče razpisati o zakonih, ki urejajo davke ali druge obvezne dajatve. Sindikalne centrale so napovedale, da bi se v takem primeru obrnile na ustavno sodišče.
Odziv tudi na predlog sprememb glede sindikalnih članarin
Predstavniki sindikalnih organizacij so ob vložitvi podpisov komentirali tudi predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki sta ga vložili SDS in NSi. Predlog med drugim predvideva ukinitev obveznosti obračunavanja in odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih.
Predlagatelji sprememb navajajo, da želijo zmanjšati administrativne obremenitve delodajalcev in vzpostaviti jasnejšo ločnico med podjetji ter financiranjem sindikalnih organizacij.
Sindikalna stran pa ocenjuje, da gre za politični pritisk na sindikate in referendumskko kampanjo.
»Kar pomeni brez javne obravnave, mimo ekonomsko-socialnega sveta, mimo socialnega dialoga. To je seveda dokaz, da predlagatelji zakona ne samo, da želijo preprečiti učinkovito, morebitno referendumsko kampanjo, temveč so se tudi odločili, to je, da bodo branike socialne države poskušali uničiti,« je dejal Zorko.
»Temu seveda na sindikalni strani ne samo da ostro nasprotujemo in sporočamo: Ne bo vam uspelo,« je dodal.
![Romana Tomc [Foto: www.RomanaTomc.si]](https://i0.wp.com/portal24.si/wp-content/uploads/2023/05/tomcromana2018-6-scaled.jpg?fit=300%2C200&ssl=1)
