Geodetska uprava Republike Slovenije je objavila poročilo o stanju nepremičninskega trga za leto 2025, ki kaže na obrat po več letih upadanja. Število kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin se je lani ponovno povečalo, hkrati pa so cene dosegle nove najvišje ravni.
Kot so izpostavili na upravi, „se je po treh letih upadanja števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v letu 2025 število transakcij ponovno povečalo“.
Rast trgovanja so spodbudili predvsem nižje obrestne mere in večji obseg stanovanjskih kreditov, ob tem pa tudi visoka zaposlenost in realna rast plač. „Ti dejavniki so spodbudili večjo aktivnost kupcev in investitorjev,“ navajajo.
Več transakcij, a slabša dostopnost
Število prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je na ravni države povečalo za 25 do 30 odstotkov, prodaja hiš pa za 20 do 25 odstotkov. Kljub temu trg še ni dosegel ravni iz leta 2021, ko je po epidemiji dosegel vrh – število transakcij ostaja nižje za približno 20 odstotkov pri stanovanjih in 15 odstotkov pri hišah.
Ob večji aktivnosti pa se dostopnost stanovanj ni izboljšala. „Kljub povečanju števila transakcij se je ob nadaljnji rasti cen dostopnost stanovanj za pretežni del prebivalstva še naprej zmanjševala,“ izpostavlja poročilo.
Podobno gibanje je bilo opaziti tudi pri zazidljivih zemljiščih, kjer se je po večletnem padcu obseg trgovanja povečal. Število transakcij je zraslo za okoli 15 odstotkov, skupna prodana površina pa za več kot 30 odstotkov.
Cene presegle ključne meje
Rast cen se je nadaljevala tudi v letu 2025. Na ravni države so se cene stanovanj povečale za 11 odstotkov, hiš za 10 odstotkov, medtem ko je bila rast cen zemljišč precej bolj zmerna, okoli 2 odstotka.
Stanovanjske nepremičnine so dosegle nove rekordne vrednosti po vsej državi. Srednja cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3.000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa je presegla mejo 5.000 evrov na kvadratni meter.
