Kandidat Socialnih demokratov za ljubljanskega župana Marko Koprivc je napovedal državljansko pobudo za ukinitev financiranja Cerkve in preusmeritev denarja v dolgotrajno oskrbo. Slovenska škofovska konferenca odgovarja, da Katoliška cerkev kot verska ustanova ni financirana iz državnega proračuna, država pa pod zakonskimi pogoji namensko sofinancira nekatere dejavnosti vseh registriranih verskih skupnosti.
Marko Koprivc je predstavil dve državljanski pobudi. Poleg spremembe financiranja verskih skupnosti predlaga tudi ukinitev državnega sveta, denar za njegovo delovanje pa bi preusmeril v sklad za zdravljenje otrok z redkimi boleznimi.
Na napoved glede financiranja Cerkve se je odzval tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Gabrijel Kavčič. Kot je pojasnil za Info360, je trditev, da država financira Cerkev in bi bilo mogoče ta denar preprosto prenesti v sistem dolgotrajne oskrbe, zavajajoča.
“Katoliška cerkev v Sloveniji se kot verska ustanova ne financira iz državnega proračuna,” je poudaril Kavčič. Njeno redno delovanje po njegovih navedbah temelji predvsem na darovih vernikov.
Sredstva so namenjena konkretnim dejavnostim
Država na podlagi zakonov in javnih razpisov sofinancira dejavnosti verskih skupnosti, ki imajo javni oziroma splošnokoristni pomen. Mednje sodijo socialna varnost verskih uslužbencev, karitativni in socialni programi, javnoveljavni izobraževalni programi, varovanje kulturne dediščine ter arhivska dejavnost.
Javna sredstva se namenjajo tudi verski duhovni oskrbi v posebnih okoljih, kot so vojska, zapori in bolnišnice.
Pri prispevkih za socialno varnost verskih uslužbencev po pojasnilih Slovenske škofovske konference ne gre za izplačevanje plač duhovnikom. Država zagotavlja namensko pomoč za plačilo pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja v višini 60 odstotkov določene osnove.
Takšna ureditev ne velja zgolj za Katoliško cerkev, temveč za vse registrirane verske skupnosti, ki izpolnjujejo zakonske pogoje. V Sloveniji je trenutno registriranih 61 cerkva in drugih verskih skupnosti.
Za vse verske skupnosti okoli 2,7 milijona evrov
V državnem proračunu za leto 2026 je za podprogram podpore verskim skupnostim predvidenih približno 2,7 milijona evrov. Gre za skupni znesek, namenjen vsem verskim skupnostim, ne samo Katoliški cerkvi.
Po uradnih podatkih ministrstva za kulturo so verske skupnosti leta 2025 za plačilo socialnih prispevkov verskih uslužbencev prejele nekaj več kot 2,85 milijona evrov.
Kavčič je ocenil, da so ti zneski v primerjavi s stroški sistema dolgotrajne oskrbe zelo omejeni. Zato njihovo predstavljanje kot možnega vira, s katerim bi lahko rešili financiranje dolgotrajne oskrbe, po njegovih besedah ni stvarno.
Poleg socialnih prispevkov država in občine namenjajo sredstva tudi za obnovo sakralnih objektov, kadar imajo ti status kulturne dediščine. V tem primeru denar ni namenjen verskemu delovanju, temveč ohranjanju zaščitenih kulturnih spomenikov.
V Srbski pravoslavni cerkvi v Ljubljani pobude Marka Koprivca niso želeli komentirati. Predlog kandidata SD za zdaj ostaja politična pobuda, njena morebitna izvedba pa bi zahtevala spremembo veljavne zakonodaje.
