Na svetovni dan Zemlje, ki letos poteka pod geslom “Naša moč, naš planet”, podatki za Slovenijo kažejo kompleksen prehod: napredek pri obnovljivih virih, elektrifikaciji in porabi energije je očiten, vendar se skupne emisije toplogrednih plinov v zadnjem desetletju skoraj niso zmanjšale.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se je energetska slika države v zadnjih letih vidno spremenila. Največji premiki so pri proizvodnji električne energije in strukturi rabe energentov v gospodinjstvih, kjer elektrifikacija postopno nadomešča fosilna goriva.
Najhitrejšo rast beležita sončna in vetrna energija
Neto proizvodnja električne energije je leta 2024 dosegla 16.108 gigavatnih ur, kar je 14 odstotkov več kot leta 2015. Najizrazitejši premik je pri sončnih in vetrnih elektrarnah, kjer se je proizvodnja v tem obdobju povečala za 355 odstotkov.
Rast je prisotna tudi pri hidroelektrarnah, kjer znaša 35 odstotkov, medtem ko je proizvodnja v jedrski elektrarni višja za 3 odstotke. Na drugi strani se proizvodnja v termoelektrarnah zmanjšuje in je v primerjavi z letom 2015 nižja za 15 odstotkov.
Podatki kažejo postopno prestrukturiranje energetskega sistema, ki pa za zdaj še ne prinaša odločilnega vpliva na skupne emisije.
Te po podatkih Eurostata ostajajo stabilne. Slovenija je predlani ustvarila 7,2 tone emisij CO₂-ekvivalenta na prebivalca oziroma nekaj več kot 15 milijonov ton skupno. Struktura emisij se pri tem bistveno ne spreminja: proizvodne in storitvene dejavnosti ustvarijo 75,9 odstotka vseh izpustov, gospodinjstva pa 24,1 odstotka.
Ogrevanje ostaja ključni porabnik energije
Končna poraba energije v gospodinjstvih se zmanjšuje, vendar osnovna struktura ostaja podobna. Skupna poraba je predlani znašala okoli 43.300 teradžulov, kar je 12 odstotkov manj kot leta 2015.
Največ energije gospodinjstva še vedno porabijo za ogrevanje prostorov, kar predstavlja 59 odstotkov celotne porabe. Sledijo ogrevanje sanitarne vode s 16 odstotki, kuhanje s 4 odstotki in hlajenje z 2 odstotkoma.
Pomembna sprememba pa je v strukturi energentov. Delež električne energije se je povečal z 24 na 35 odstotkov, delež toplote iz okolice, predvsem zaradi širše uporabe toplotnih črpalk, pa z 2 na 7 odstotkov. Hkrati se zmanjšuje uporaba fosilnih goriv, ki je padla z 22 na 18 odstotkov.
Rast elektrifikacije je vidna tudi v prometu
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da se elektrifikacija prenaša tudi v promet. Konec leta 2024 je bilo registriranih 16.969 električnih osebnih avtomobilov in 53.837 hibridnih.
Električna vozila predstavljajo 1,3 odstotka, hibridna pa 4,3 odstotka vseh osebnih avtomobilov. Število novih registracij hitro raste – pri električnih vozilih se je od leta 2020 skoraj podvojilo, pri hibridnih pa več kot početverilo.
Kljub temu promet kot celota še ne prinaša preboja pri zmanjševanju emisij.
Več sredstev za tekoče ukrepe, manj za dolgoročne naložbe
Pomemben signal dajejo tudi podatki o financiranju varstva okolja. Leta 2024 je bilo za okoljske investicije namenjenih 351 milijonov evrov, kar je za približno 21 odstotkov manj kot leta 2015.
Nasprotno pa so se tekoči izdatki v istem obdobju povečali za 124 odstotkov in dosegli 1.125 milijonov evrov. To kaže na premik k upravljanju in blaženju posledic, medtem ko dolgoročne investicije zaostajajo.
Dan Zemlje kot opozorilo, ne le simbolika
Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, se je razvil iz množičnega okoljskega gibanja v enega največjih globalnih civilnih dogodkov. Danes vključuje več kot milijardo ljudi po svetu in služi kot platforma za politične, gospodarske in družbene pobude.
Letošnje geslo poudarja vlogo posameznikov in skupnosti, vendar podatki za Slovenijo kažejo, da spremembe potekajo neenakomerno. Napredek v energetiki, prometu in gospodinjstvih je viden, a brez sistemskega učinka na skupne emisije.
Ključno vprašanje tako ostaja odprto: ali bodo trenutni trendi zadostovali za dejanski preobrat, ali pa bo potrebna bistveno hitrejša in bolj usklajena preobrazba celotnega sistema.
