Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov EU opozorila, da mora Unija ostreje ukrepati ob nadaljevanju kršitev človekovih pravic na Bližnjem vzhodu. Ob tem je poudarila tudi potrebo po krepitvi podpore Ukrajini, nadaljevanju pritiska na Rusijo ter aktivnejši vlogi EU v več kriznih žariščih.
V razpravi o razmerah v Gazi in na Zahodnem bregu je izpostavila, da se EU ne more več izogibati jasnemu odzivu. Kot je poudarila, mora Unija “izpolniti svojo moralno in politično odgovornost” ter zaščititi temeljne vrednote, na katerih temelji evropski projekt. Dodala je, da “ne smemo več molčati in gledati stran, ko Izrael nadaljuje s kršitvami človekovih pravic in mednarodnega prava”, ter odprla vprašanje začasne prekinitve pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom.
Ob tem je opozorila, da razmere v širši regiji ne smejo zasenčiti dogajanja v Gazi in na Zahodnem bregu. Po njenih besedah je tamkajšnja situacija kljub krhkemu premirju še vedno katastrofalna, pri čemer je obsodila napade na civilno prebivalstvo in širjenje nezakonitih naselbin.
Ministrica se je dotaknila tudi Irana, kjer je pozvala k nadaljevanju diplomatskih pogovorov in iskanju trajnejše rešitve, ter poudarila pomen nemotene plovbe v Hormuški ožini.
Podpora Libanonu in humanitarna pomoč
V razpravi o Libanonu je Slovenija izrazila podporo prizadevanjem za umiritev razmer. Fajonova je poudarila, da morata tako Izrael kot Hezbolah spoštovati premirje in ustaviti sovražnosti. “Iskreno upamo, da bo ta korak končal trpljenje civilistov in odprl pot pogajanjem za dolgoročno rešitev,” je dejala.
Ob tem je napovedala tudi konkretno finančno pomoč: Slovenija bo v letu 2026 Libanonu namenila več kot milijon evrov humanitarnih sredstev, pri čemer je izpostavila pomen spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti države.
Ukrajina: več podpore in nov pritisk na Rusijo
Pomemben del zasedanja je bil namenjen vojni v Ukrajini. Fajonova je poudarila, da mora EU nadaljevati tako z neposredno podporo Ukrajini kot tudi z vzdrževanjem pritiska na Rusijo. Podprla je nadaljnje mirovne pobude ter večjo vlogo EU v pogajanjih.
Izpostavila je tudi pričakovanje, da bo EU kmalu sprostila nova finančna sredstva za pomoč Ukrajini ter sprejela nov, že dvajseti paket sankcij proti Rusiji. Pri tem je opozorila na pomen notranje stabilnosti države in tveganja, ki izhajajo iz socialnih napetosti, organiziranega kriminala in širjenja orožja.
Posebno pozornost je namenila vojnim veteranom in žrtvam vojne. Slovenija po njenih besedah že zagotavlja psihosocialno in zdravstveno rehabilitacijo ter podpira ponovno vključevanje v družbo, tudi z usposabljanjem za humanitarno razminiranje.
Sudan, Južni Kavkaz in nove odločitve EU
Ministri so razpravljali tudi o Sudanu, kjer se konflikt nadaljuje in povzroča obsežno humanitarno krizo. Slovenija obsoja nasilje nad civilnim prebivalstvom ter kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno z napadi na zdravstvene ustanove.
Na dnevnem redu so bile še razmere na Južnem Kavkazu, kjer EU podpira mirovni proces med Armenijo in Azerbajdžanom ter krepi odnose z državami v regiji. V tem okviru so ministri potrdili vzpostavitev nove civilne partnerske misije EU v Armeniji, namenjene krepitvi odpornosti na hibridne grožnje.
Sprejeti so bili tudi sklepi o podnebni in energetski diplomaciji, kar kaže na širši poskus EU, da ob varnostnih vprašanjih okrepi tudi svojo globalno vlogo na področju trajnostnega razvoja.
