Družba za avtoceste je nekdanjemu vodstvu poslala odškodninski zahtevek v višini 2,3 milijona evrov. Rok za plačilo je 15 dni, sicer napovedujejo sodni postopek. Zahtevek je naslovljen na pet članov prejšnje uprave, med njimi tudi na nekdanjega predsednika uprave Valentina Hajdinjaka, ki očitke v celoti zavrača.
Glavnina zahtevka, 2,2 milijona evrov, se nanaša na nabavo tovornih vozil in zimske mehanizacije. Po ugotovitvah sedanjega vodstva naj bi bila družba pri tem poslu oškodovana, ker naj bi prejšnja uprava ravnala v nasprotju z interesi podjetja. Preostali del zahtevka, okoli 100.000 evrov, je povezan z nakupom informacijske rešitve za spremljanje uporabniške izkušnje.
Kot navaja Televizija Slovenija, se očitki opirajo na interne preglede poslovanja, ki so bili opravljeni v zadnjih dveh letih. Sedanja uprava pod vodstvom Andreja Ribiča poudarja, da so bile izvedene dve forenzični preiskavi in posebna revizija, ki naj bi pokazale nepravilnosti pri posameznih poslih, zlasti pri zadnjih dveh, kjer naj bi obstajali znaki odškodninske in tudi kazenske odgovornosti.
Ribič je ob tem poudaril, da odločitev o vložitvi zahtevka ni bila časovno usklajena s političnim dogajanjem, temveč da so sledili časovnici, ki so jo prejeli. Dodal je, da od izterjave ne pričakuje ničesar vnaprej ter da bodo morebitne nadaljnje korake opravili pristojni organi.
Hajdinjak: Posli so šli skozi več stopenj nadzora
Valentin Hajdinjak očitke odločno zavrača. Po njegovih besedah sta bila oba posla izpeljana po ustaljenih postopkih ter potrjena na več ravneh nadzora, vključno s pravno in finančno službo družbe. Zahtevek razume kot politično motivirano potezo, ki prihaja v času predvolilnega obdobja.
Ob tem opozarja tudi na projekt gradnje nove poslovne stavbe družbe. Ta se je po njegovih navedbah z začetno ocenjenih 20 milijonov evrov podražila na več kot 30 milijonov evrov, odprto pa naj bi bilo tudi vprašanje dodatnega aneksa v vrednosti več kot 1,1 milijona evrov. V tem kontekstu odpira vprašanje transparentnosti poslovanja aktualnega vodstva.
Primer se odvija v obdobju pred parlamentarnimi volitvami, kar dodatno zaostruje razpravo. Hajdinjak je bil v preteklosti podpredsednik NSi, medtem ko je bil Ribič leta 2022 vodja volilnega štaba Gibanja Svoboda. Zaradi teh povezav so politične interpretacije zgodbe praktično neizogibne, čeprav obe strani zatrjujeta, da gre za vprašanje poslovne odgovornosti in ne političnega obračunavanja.
