Azijske delniške trge je v torek spodbudila rast japonskih delnic, pri čemer so vlagatelji nadaljevali z nakupi vsega, kar je povezano z umetno inteligenco. Hkrati je negotovost glede neodvisnosti ameriške centralne banke podpirala ceno zlata, medtem ko je dolar ostal pod pritiskom. Nafta se je podražila zaradi zaostrovanja razmer v Iranu in strahov pred motnjami v oskrbi, dodatno pa je trg vznemirilo opozorilo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnih 25-odstotnih carinah za države, ki poslujejo z Iranom.
Na delniških trgih je japonski indeks Nikkei po vrnitvi s praznikov poskočil za 3,4 odstotka in dosegel novo rekordno raven. K rasti sta prispevala šibek jen in govorice o morebitnih fiskalnih spodbudah. Rekordne vrednosti so dosegli tudi osrednji borzni indeksi v Južni Koreji in na Tajvanu, medtem ko so kitajske delnice zrasle na najvišjo raven v skoraj štirih letih. Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske se je okrepil za 0,8 odstotka in prav tako dosegel rekord.
Na evropskih trgih so terminske pogodbe kazale zmerno rast. Indeks EUROSTOXX 50 je pridobil 0,2 odstotka, DAX 0,1 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe za londonski FTSE ostale skoraj nespremenjene. V ZDA so se terminske pogodbe pred objavo decembrskih podatkov o inflaciji rahlo znižale. Terminske pogodbe za indeks S&P 500 so zdrsnile za 0,2 odstotka, za Nasdaq pa za 0,3 odstotka. Trgi pričakujejo, da se bo osnovna letna inflacija povzpela na 2,7 odstotka, pri čemer nekateri analitiki napovedujejo še nekoliko višjo rast.
V ospredje prihaja tudi začetek sezone objav poslovnih rezultatov, ki jo bodo zaznamovali izidi največjih ameriških bank, med njimi JPMorgan Chase, Bank of New York Mellon, Citigroup in Bank of America. Analitiki pričakujejo vprašanja glede Trumpovega predloga o enoletni omejitvi obrestnih mer za kreditne kartice na 10 odstotkov. Banke so že opozorile, da bi takšna omejitev lahko omejila dostop do posojil za številna gospodinjstva in mala podjetja.
Negotovost glede prihodnjega položaja ameriške centralne banke se je odrazila tudi na valutnih trgih. Indeks dolarja je po predhodnem padcu obstal pri vrednosti 98,883. Evro se je nekoliko okrepil na 1,1665 dolarja, dolar pa je v primerjavi s švicarskim frankom zdrsnil na 0,7972. Proti japonskemu jenu je dolar ostal razmeroma stabilen pri 158,40, pri čemer jen ostaja blizu večletnih najnižjih vrednosti. Japonska finančna ministrica Satsuki Katayama je potrdila, da je z ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom razpravljala o zaskrbljenosti zaradi nedavne enostranske depreciacije jena.
Napetosti okoli Feda so dodatno podprle plemenite kovine. Cena zlata je prvič presegla 4600 dolarjev za unčo, nato pa se ustalila pri približno 4582 dolarjih.
Naftni trgi so se odzvali na dogajanje v Iranu, kjer nemiri in sankcije vzbujajo skrb glede izvoza. Cena severnomorske nafte brent se je zvišala za 0,5 odstotka na 64,19 dolarja za sod, ameriška lahka nafta pa prav tako za 0,5 odstotka na 59,81 dolarja za sod.
