Terminske cene električne energije za leto 2027 so se od februarja zvišale za več kot 80 odstotkov. Direktor družbe Eles Aleksander Mervar opozarja, da se lahko podjetjem, ki so z zakupom elektrike odlašala, stroški povečajo za več milijonov evrov in v nekaterih primerih presežejo njihov letni dobiček.
Slovensko gospodarstvo se pripravlja na energetsko zahtevno leto 2027. Aleksander Mervar je v analizi za Delo opozoril, da so se razmere na evropskih energetskih trgih letos močno poslabšale, posebno izpostavljena pa so podjetja, ki prihodnjih potreb po električni energiji še niso cenovno zavarovala.
Terminska cena pasovne električne energije za leto 2027 je na nemški energetski borzi EEX za madžarski trg, ki je pomembna referenca tudi za Slovenijo, 13. februarja znašala 92,65 evra za megavatno uro. Do 16. oktobra se je zvišala na 169,78 evra oziroma za približno 83 odstotkov.
Še višje so cene za krajša dobavna obdobja. Električna energija za november 2026 je sredi oktobra dosegala 246,70 evra za megavatno uro, za januar 2027 pa 236,99 evra. Gre za veleprodajne cene, ki še ne vključujejo vseh postavk na končnem računu.
Zamuda lahko stroške poveča za več milijonov
Mervar je posledice poznega zakupa prikazal na primeru večjih industrijskih odjemalcev.
Podjetje s porabo, primerljivo s povprečjem 50 največjih odjemalcev na srednjenapetostnem omrežju, bi za električno energijo od novembra 2026 do februarja 2027 ob pravočasnem zakupu odštelo približno 1,1 milijona evrov. Če bi enake količine kupovalo po poznejših četrtletnih cenah, bi strošek narasel na 2,38 milijona evrov, pri nakupu mesečnih produktov pa na 2,62 milijona evrov.
Pri največjem obravnavanem porabniku bi pravočasen zakup pomenil približno 4,52 milijona evrov stroškov. Nakup po poznejših mesečnih cenah bi ga stal okoli 10,7 milijona evrov oziroma 6,18 milijona evrov več.
Mervar ob tem opozarja, da gre za modelske izračune in ne za podatke o dejanskih pogodbah posameznih podjetij. Izračuni pa po njegovem jasno kažejo, kako pomemben je lahko čas nakupa električne energije.
Strošek bi lahko presegel letni dobiček podjetja
Največji obravnavani porabnik je leta 2025 ustvaril približno devet milijonov evrov čistega poslovnega izida. Če bi potrebe za leto 2027 zavaroval februarja, bi njegov ocenjeni letni strošek električne energije znašal približno 13,4 milijona evrov.
Ob nakupu po cenah iz sredine oktobra bi bil strošek skoraj 9,9 milijona evrov višji. Razlika bi torej presegla celoten čisti poslovni izid, ki ga je podjetje ustvarilo lani.
Mervar zato odpira tudi vprašanje upravičenosti morebitne državne pomoči. Po njegovi oceni bi bilo težko zagovarjati ukrepe, ki bi enako pomagali podjetjem, ki so se pravočasno zaščitila pred tveganji, in tistim, ki so z nakupom zavestno odlašala.
Podjetja, ki so pogodbe za dobavo električne energije v letu 2027 sklepala po 30. juniju, so po njegovi oceni prevzela povečano cenovno tveganje.
“Takrat, ko ocenite, da vam nabavna cena omogoča poslovanje v okviru pričakovanega poslovnega rezultata. Če cene po nakupu padejo, naj vas to ne obremenjuje preveč. Pomembneje je razmisliti, kakšne bi bile posledice, če bi se zvišale,” je Mervar odgovoril na vprašanje, kdaj je primeren trenutek za zakup električne energije.
Gospodinjstva so za zdaj manj izpostavljena
Mervar ocenjuje, da bodo neposrednim cenovnim tveganjem prihodnje leto najbolj izpostavljena podjetja, ki še nimajo zakupljenih vseh potrebnih količin. Gospodinjstva naj bi bila manj ranljiva, saj dobavitelji njihove potrebe praviloma zavarujejo prej in za daljša obdobja.
Direktor Elesa podpira začasno znižanje DDV na energente z 22 na 9,5 odstotka. Nižja stopnja bi po njegovem lahko veljala vse leto 2027, po potrebi tudi leta 2028.
Zaradi visokih cen energije prihodnje leto prav tako ne podpira dodatnega zviševanja omrežnine, čeprav opozarja, da imajo elektrodistribucijska podjetja vse več težav pri financiranju potrebnih vlaganj. Končni razvoj cen bo po njegovi oceni odvisen predvsem od geopolitičnih razmer, cen zemeljskega plina in vremena.
